|
ronja -> RE: zajter - večerja (4.4.2014 13:22:33)
|
Kar se pa hrane tiče - se ne spuščam v debate več sploh - še nisem srečala res srečnega vegana. Ali pa da me ne bi utrujal vsaj z enim svojim neskončnim govorom, pa tudi če se trudiš s tehtnimi argumenti - se ne dajo.
Jaz poznam 1 takega vegana in par takih vegijev. Niso vsi tako militantni, se pa res tiste najbolj opazi...
Jabček, pri nas doma mami ni kupovala nobenih slanarj whatsoever (nikoli vživljenju nobeb+nega smokija, čipsa, bobi palčk, prestic, nič, nikoli, niti ene vrečke, nobenih bonbonov ali kakih twixov itd...) - posledica: ko smo otroci kam šli na kak rd, zabavo, smo se vsi 3je (pa smo precej narazen, zeloo različni karakterji, itd...) nažrli teh reči do bruhanja - dobesedno! Pretiravat ni dobro, čeprav je đank na splošno res škodljiv. Ampak je boljše, da parkrat na leto probajo đank, da ni to tista "uvau" stvar...
Dilove, kar pravimo mi, je da tudi rastline nočejo bit pojedene. In čeprav smo mi živali in živali jemo rastline in/ali živali, to ne pomeni, da mislim, da imajo živali veliko večjo pravico živet kot pa rastline. Mislim, da moramo z obojimi lepo delat, to ja. Kar se tiče ubijanja rastlin - verjela ali ne - meni vrtnarstvo ne leži prav zato, ker moraš populit plevel. Meni ga je težko izpulit in vršt stran. Ker vem, da bi tudi plevel rad živel. Pa jem zelenjavo, ki jo pridelajo tako, da ves plevel stran populijo in me to nič ne moti. Mi je pa tudi to težko naredit. Še težje bi mi bilo ubit žival. Če bi bili pa tamali lačni, bi jo pa brez problema. Ne delam pa si utvar, da katerokoli živo bitje ne bi rado živelo. Vsa bi, pa jih pobijam, vede, nevede, hote in nehote. Težko bi mi blo delat poskuse, kjer bi morala žival, čeprav žužo, ubit. Na vajah sem se vedno zmenila, da sem delala na že mrtvih, ki so umrle v kakem vzorčenju - celo za čebelo, čeprav naj bi potem nič ne videla, pa sem imela srečo in celo videla več kot ostali, je bila očitno fajn ohranjena:). Tako da - to, da mi je težko, ne pomeni, da to obsojam.
Tudi za živali včasih niso vedeli, da čutijo in so mislili svašta neumnosti. V strokovni literaturi še zdaj ne moreš napisat, da imajo čustva, čeprav je to vsem jasno, tudi znanstvenikom. Počasi se nam odstira svet rastlin, vidimo, da tudi one komunicirajo, da imajo sicer čisto drug sistem (biokemija), ki ga mi ne zaznamo in nam je zato čisto nepojemljiv, vendar to ne pomeni, da ne čutijo. In da nočejo živet. Edino, kar bi bilo iz stališča ostalih živih bitij moralno, bi bilo frutivorstvo - če bi jedli samo sadje, ki je itak hotelo bit pojedeno - samo bi se morali potem pokakat nekam, kejr bi to sadje lahko zraslo, da bi se to rastlini res splačalo... Ne pa da to odplakne nekam v Jadran in Črno morje...
Prav je, da stremimo k boljšemu življenju - za planet in za druga živa bitja. Vendar vsak naredi en kompromis. Nekdo nekje, drugi drugje. Ja pa prav opozarjat na mučenje živali, kje in kako se dogaja in zelo prav je to ustavit. V klavnici je težko delat in težko ostaneš normalen tam, to je gotovo res. Vendar obstajajo različni načini, taki, kjer žival ne ve, kaj jo čaka in je nihče ne muči prej in taki, kjer ji je grozno. Učinkovitejši način za spremembo miselnosti je po moje od prof. Štuhca, ki opozarja, da je tudi meso neprimerno kakovostnejše, če je žival ubita na human način. Ker če opozarjaš samo na živalsko trpljenje, nekateri ljudi ne boš nikoli dosegla. Dobro hočejo pa jest tudi ti ljudje. Zato se splača vedno poiskat različne načine.
Če se postaviš radikalno na drugo stran, te nehajo poslušat. In ti lahko celo življenje ješ vegansko, pa bo nekdo, ki je meso 1x/teden in je prepričal 5 drugih, da so zmanjšali meso iz 1x/dan na 2x/teden, naredil več - prihranil boživljenje več živalim, razumeš? Čeprav jih je, bo na dolgi rok naredil boljše. Ker spremembe ne grejo na hitro. Zato vedno govorim vegijem, da obstaja drug način, bolj učinkovit...
- objavljajte dobre brezmesne recepte, ti ki poznaš veliko veganskih, objavljaj veganske slaščice, to hitro manjka, če vzameš mleko in jajca
- ne obsojajte, rajši premikajte
- počasi - zmanjšanje je napredek. Če rečeš: vsi, ki jejo meso, so morilci, te nihče ne bo resno jemal. Ker morimo vsi - tudi živali morimo vsi - povoziš žuželke, tudi kakega ježa, počiš komarja, itd... In boš takoj to dobila na nos. Če rečeš: da se tudi brez, to pa to je recimo ful dobro, probajte kdaj zamenjat kak obrok. pa boš mogoče z enim receptom prihranila življenje ene živali.
- velike probleme rešuj per partes, kot je moj oče vedno govoril - po delih. Torej: ker ne boš vseh naenkrat spremenila (sploh ne s takim načinom), da bi postali vegani, ki ne bojo nikoli škodili nobeni živali... poizkušaj po delih: ok, tisti, ki jeste živali, a bi mogoče lahko jedli bolj take, ki so vsaj srečno živele. Če mene vprašaš, takoj zamenjam srečno živeljenje, kjer me na koncu ubijejo za životarjenje do smrti. Mogoče malo zmanjšate, to je že veliko! Če daš ljudem priznanje za njihov trud, se bojo trudili vedno bolj. Če jih obsodiš, da je vse isto - potem zakaj bi se trudili? To vam manjka, veliki večini. Meni je škoda, ker se vedno znajdem v poziciji, ko se strinjam z idejami, pa nikakor ne z načinom...
|
|
|
|