IZVIRNO SPOROČILO: mateyka

jaz poznam punco, ki so ji starši umrli zelo mladi (ona je bila najstnica). ni bila sama (kot edinka), imela je sestro dvojčico in starejšo sestro, ampak njo je to zelo prizadelo in se je odločila, da nikoli ne bo imela otrok, ker "nikoli ne veš" (a bo ostal sirota). in nima otrok zaradi tega strahu (oče rak, mama ena druga bolezen afaik).

no in zdaj - se ti zdi smiselno to posploševat na vse ostale kaj je dobro in kaj ni (kot recimo nyna in radenska), samo zato ker si ti imel/imaš specifično situacijo? ni ista stvar seveda, je pa ista vrsta gledanja na "drugačnost". ona si msili, da si ti noro upaš, da imaš otroke in jih boš lahko zatravmirala, če se ti kaj zgodi; ti pa misliš, da bo ženska zatravmirala otroka, če ga ma kasneje kot ti (in tvoji starši). in to samo zato v tvojem primeru, ker nimaš druge osebne izkušnje, nisi sposobna narest msielnega preskoka. imho isti prejudice, drugo pakovanje..

probaj malo širše gledat in mogoče sprejet možnost, da tudi če to ne bi pasalo v tvoj lifesyle ali vizijo, enemu bi in bi bil lahko srečen. nobenemu ni "treba" obremenjevat svoje otroke - to jaz razmišljam podobno kot Tippi. ne bi tega mogla narest svojemu otroku - nisem ga spravila na svet za to, da bo mene rihtal ko odraste.. ej, mojmu frendu je mama direkt rekla, da ga je mela zato da bo zanjo skrbel, ko bo stara. in ga je ful prizadela po moje.. od kar ga poznam je samski in se ne bo nikoli poročil niti mel kako vezo. mislim, da ga je čist uničla s tem..

IZVIRNO SPOROČILO: nyna84
Dokler sta ok, ni nobenega problema. Ko ne bosta več, pade na ostala (starejša) otroka poleg skrbi za starše še skrb za najmlajšega brata.
Kako živi človek, ki si ureja stanovanjski problem, ima doma majhne otroke, poleg tega skrbi za nepokretne starše in pa še koga financira zraven, si pa lahko predstavljaš.

To, kdaj bom umrla, pa itak ne vem. Lahko bosta res pri 90 izredno vitalna (kot naša stara mati). Lahko me pa danes povozi avto, tako da ta izjava je pa malo mimo. [sm=zz_redcarded.png]

pusti in pusti živeti. ljudje imamo različne usode in eni imajo več jajc kot ti, eni več reskirajo kot ti, eni manj. in s tem ni nič narobe. probaj malo bolj širše gledat na te stvari [sm=smiley1.gif]

IZVIRNO SPOROČILO: nyna84
Vidim dovolj široko, ker imam dve sliki - svojo domačo in moževo. [sm=smiley1.gif] Moja mama je bila pri 37 že babica, tašča pa pri 40 še enkrat mama [sm=zmeden.gif] Razlika je gromozanska. Izpostavila sem to, kar trenutno pesti moževe starše. In se vprašam, če je tega treba. Da se v pokoju ukvarjaš s šoloobveznim otrokom ali s stroški srednješolca.

In kaj boš naredila, da te otroc ne bojo rihtal?

IZVIRNO SPOROČILO: BiserVal

Pozdravljene,

zanima me ali je res 40 let že tako pozno za ponovno nosečnost. Kljub temu, da si to še enkrat zelo želim, me obdajajo precejšnji dvomi,
predvsem zaradi pritiskov iz okolice.

Tudi moža zaenkrat ne uspem prepričati. Tudi on vidi same strahove.


Sama v tem čustvu, zavedajoč da pri teh letih je vsak mesec pomemben,.

Zanima me ali je bila katera v tej vlogi in kako ji je uspelo iti skozi to obdobje ali pozitivno ali negativno.

Hvala za odgovore.

IZVIRNO SPOROČILO: Tippi

Nyna dejmo rečt bobu bob [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image] vsak tera vodo na svoj mlin in po svoje je to razumljivo. Jaz načeloma podpiram mlade starše in tudi te malo starejše mlade starše [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image] , med katere sodim tudi sama. v življenju so vzponi in padci, so takšne in drugačne poti in ne moreš vsega planirati in načrtovati. jaz to zelo dobro vem, ti mogoče ne, glede na to, da pri 30 pričakuješ tretjega otroka in ti mimogrede želim veliko sreče in ljubezni [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image] . Si imela srečo veš, tako pri partnerju, kot pri zdravju. nekateri te sreče nismo imeli in nam je življenje postreglo z drugimi potmi in posledično tudi s tem, da smo se za drugega, tretjega... otroka odločili tako ''''pozno''''. to še ne pomeni, da je tvoja različica edino pravilna. poskusi se postaviti v kožo nekoga, ki ni mogel leta, deset__letja zanositi, potem jima pa uspe pri 40tih? Bi še tako goreče zagovarjala imeti otroke pri 30? v smislu, da je to edino pravilno, vsaka malo večja starost pa je že slabo in obsojanja vredno [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley13.gif[/image]? jaz verjamem, da če bi lahko izbirali, bi večina izbrala obdobje za otroke med 25 in 30 (max 35), ampak življenje gre dalje svojo pot, na katero nimaš vpliva.
[/image]

IZVIRNO SPOROČILO: nyna84
Med 30 in 40 je pa velika razlika, ker je pri 30 ogromno mladih, ki šele iščejo službo, stanovanje, partnerja, niti še nimajo družine, ali pa celo šele študirajo. Še zase ne morejo pokrbeti, kaj šele za svoje starše. Pri 40 je situacija malo drugačna.

Govorim o običajnem poteku življenja. Pustimo izredne situacije. Na te nimamo vpliva. Zato sem tudi napisala, da me lahko danes povozi avto.

IZVIRNO SPOROČILO: mateyka

IZVIRNO SPOROČILO: nyna84
Med 30 in 40 je pa velika razlika, ker je pri 30 ogromno mladih, ki šele iščejo službo, stanovanje, partnerja, niti še nimajo družine, ali pa celo šele študirajo. Še zase ne morejo pokrbeti, kaj šele za svoje starše. Pri 40 je situacija malo drugačna.

torej, ti praviš, da pri 30 šele štrdirajo, iščejo službo, partnerje in stanovanje, čeprav v drugih postih govoriš, da takrat že zaključijo ali so v fazi "imeti otroke mlad"? kaj zdaj - imeti otroke pri 30 ali pri 30 iskati zgoraj našteto?

IZVIRNO SPOROČILO: Izabelina

moje mnenje je, da je treba met otroke, ko si mlad... jasno, da se včasih zgodi, da se stvari pač zavlečejo ampak načrtno se odločit za prvega, drugega otroka tam po 45 letu se mi zdi skoraj tako neodgovorno kot za petega otroka, ko si v finančni krizi...

čist fizično gledano, z leti se veča možnost za okvare na zarodku, pa se ti pri 45 rodi otrok z DS, kako boš skrbel za takega otroka ko boš ti 70 on pa na vrhuncu njegove moči? potem pade skrb za takega otroka po tvoji smrti na ramena sorojencev ali pa državo... seveda, ja lahko se ti rodi otrok z DS pri 20ih pa tebe čez eno leto povozi avto, ampak to niso običajne okoliščine in običajen razplet življenja...

moja mami je imela mojo sestro pri 40, nenačrtovano je zanosila in splav pač pri nas ni opcija, zato jo je seveda obdržala in je totalno srečna, ampak sama pravi, da se načrtno pri tistih letih ne bi odločila za še enega otroka, ker poleg tega, da je imela zelo težko nosečnost, pravi, da ji zmanjkuje energije zanjo (zdej je najstnica) in je zaradi tega veliko bolj razvajena kot smo ostali otroci (mamine besede, ne moje)...

je pa tko, kot so napisale vsak se sam odloča in verjetno se vsi odločamo samo v dobro naših otrok... tko tisti, ki jih imamo pri 20ih ali pa tisti, ki jih imate pri 40it... to je pa itak najpomembnejše, kaj je odgovorno in kaj ne pa se tut vsak odloča sam zase, pa čeprav v sosednji temi takemu načinu razmišljanja močno nasprotujejo...

IZVIRNO SPOROČILO: nyna84
Oprosti, ampak tega nisem nikjer napisala, to si ti predstavljaš že ves čas, zato tudi ne prideva skupaj. [sm=zmeden.gif]
Večina mojih letnikov/bivših sošolcev nima še otrok ... So po faksih ali na zavodu ...

Ker po tvojem mnenju, če govorim o "normalnem" poteku življenja, sem ziheraš (ker mislim, da bo vse ok), če bi upoštevala vse izredne situacije, pa ne bi imela otrok (a veš kaj vse gre lahko narobe?). Kaj torej predlagaš avtorici? Naj bo ziheraš (živi v iluzijah), ima otroka in upa, da se bo vse razpletlo, kot se mora? Ali naj upošteva vse izredne situacije in zato nima več otrok?

Avtorici si namreč napisala, da lahko ima otroka, meni praviš pa da moraš biti ziheraš, da ne predvidiš izrednih situacij.

Če bi upoštevali vse izredne situacije, pade celotna fizika, ker idealnih pogojev ni. So samo v teoriji. [sm=smiley1.gif]

IZVIRNO SPOROČILO: nyna84
Želela sem le povedati, da so tudi druge stvari, ki jih je poleg zdravja bodoče mamice treba upoštevati.

IZVIRNO SPOROČILO: mateyka

IZVIRNO SPOROČILO: nyna84
Oprosti, ampak tega nisem nikjer napisala, to si ti predstavljaš že ves čas, zato tudi ne prideva skupaj. [sm=zmeden.gif]
Večina mojih letnikov/bivših sošolcev nima še otrok ... So po faksih ali na zavodu ...

aha, zgleda sem zabrkala poste, ker nas je kar nekaj repliciralo. sorry, če sem napačno povezala; ni bilo namenoma [sm=smiley1.gif] [sm=smiley9.gif]
torej - meni ne gre skupaj recimo to kar zgoraj praviš in una verzija da bi morale ženske zakljućit z rojevanjem okoli trideset_ega. jaz to vidim bolj kot ali-ali v tem primeru. razen če večina nima otrok kot študentje brez urejenega stan. in službe. drugače mi ne gre skupaj. kako se tebi zdi - ali se večina bolj nagiba "samski pri 30" ali "imam otroke do cirka 30"?

meni se zdi da prva bolj prevladuje, samo to tudi pomeni kasneje otroke..

Ker po tvojem mnenju, če govorim o "normalnem" poteku življenja, sem ziheraš (ker mislim, da bo vse ok), če bi upoštevala vse izredne situacije, pa ne bi imela otrok (a veš kaj vse gre lahko narobe?). Kaj torej predlagaš avtorici? Naj bo ziheraš (živi v iluzijah), ima otroka in upa, da se bo vse razpletlo, kot se mora? Ali naj upošteva vse izredne situacije in zato nima več otrok?

Avtorici si namreč napisala, da lahko ima otroka, meni praviš pa da moraš biti ziheraš, da ne predvidiš izrednih situacij.

Če bi upoštevali vse izredne situacije, pade celotna fizika, ker idealnih pogojev ni. So samo v teoriji. [sm=smiley1.gif]

ne rabim povozit nobene teorije, ker je nisem niti napisala [sm=smiley1.gif] napisala sem dva mnenja, lahko sta drugačna med sabo, samo to ni nobena življenska teorija. nisem napisala, da se da predvidit nepredvidene situacije - to je medsebojno izključujoče. ampak živet kot da jih ni, pa tudi ni pametno. torej nekje vmes - ne jih ignorirat in ne jih met za vodilo [sm=smiley1.gif]

imho nima smisla imeti otroke samo, ko smo mladi, da ja ne bomo kasneje breme otrokom (v tem smislu sem uporabljala to besedo bit "ziheraš", ne za tebe osebno ali kaj drugega), niti ekstemist v smislu, da bi recimo ne imel otrok zaradi nepredvidljivosti (sveta/usode). jaz sem bolj za to, da se stvari jemlje "as we go", in seveda lahko planiraš nekaj v določeni smeri (celo priporočljivo je :P), samo se je treba zavedat unikatnosti in kompleksnosti vsake situacije in zato mislim. ne morem posploševat do te mere, da bi dala neka pravila na kaj je za vse najbolje (recimo da morajo čisto vsi prej študij končat preden imajo otroke, čeprav v večinskem primeru to drži). imho je treba bit vedno fleksibilen in previdno precenit kje ima nekaj smisel določit kot aksiom (fiksno). po mojih izkušnjah ti potem druge atipične rešitve niso tako tuje ali nesprejemljive, neracionalne, čudaške ali slabe itd.
sej ne vem, a sem razumljivo napisala? [sm=smiley36.gif]

IZVIRNO SPOROČILO: patrino

IZVIRNO SPOROČILO: Izabelina

moje mnenje je, da je treba met otroke, ko si mlad... jasno, da se včasih zgodi, da se stvari pač zavlečejo ampak načrtno se odločit za prvega, drugega otroka tam po 45 letu se mi zdi skoraj tako neodgovorno kot za petega otroka, ko si v finančni krizi...

čist fizično gledano, z leti se veča možnost za okvare na zarodku, pa se ti pri 45 rodi otrok z DS, kako boš skrbel za takega otroka ko boš ti 70 on pa na vrhuncu njegove moči? potem pade skrb za takega otroka po tvoji smrti na ramena sorojencev ali pa državo... seveda, ja lahko se ti rodi otrok z DS pri 20ih pa tebe čez eno leto povozi avto, ampak to niso običajne okoliščine in običajen razplet življenja...

moja mami je imela mojo sestro pri 40, nenačrtovano je zanosila in splav pač pri nas ni opcija, zato jo je seveda obdržala in je totalno srečna, ampak sama pravi, da se načrtno pri tistih letih ne bi odločila za še enega otroka, ker poleg tega, da je imela zelo težko nosečnost, pravi, da ji zmanjkuje energije zanjo (zdej je najstnica) in je zaradi tega veliko bolj razvajena kot smo ostali otroci (mamine besede, ne moje)...

je pa tko, kot so napisale vsak se sam odloča in verjetno se vsi odločamo samo v dobro naših otrok... tko tisti, ki jih imamo pri 20ih ali pa tisti, ki jih imate pri 40it... to je pa itak najpomembnejše, kaj je odgovorno in kaj ne pa se tut vsak odloča sam zase, pa čeprav v sosednji temi takemu načinu razmišljanja močno nasprotujejo...

Tole je spet kar nekaj na splošno in v bistvu ima dilema avtorice tako malo skupnega, s tisto sosednjo temo, ki jo omenjaš v istem košu, da jaz ne najdem skupnih točk .
Avtorica ni stara 45 let, temveč 40, avtorica ni načrtno čakala do 40 leta da bi prvič zanosila. Tudi sedaj se za to ne odloča na horuk in brezglavo, temveč tehta kaj bi naredila.
Če se bo ,Bog pomagaj , zgodilo, da bo njen otrok še mladoleten, ko nje ne bo več, bo to žal le nesrečen slučaj. Ne bo se to že v naprej vedelo. In takrat se bo pač moralo zgoditi to, da bo otroka pomagal do kruha spraviti še nekdo drug oz. država.
Če nekdo nima denarja , da spravi do kruha enega otroka, pa jih naredi načrtno še pet, je to čisto nekaj drugega kot slučaj zgoraj. Tu se že v startu starš obnaša izjemno neodgovorno, zgoraj je to čisto nekaj drugega.
Enačiti to dvoje je osebno zame izredno neprimerno oz. nevedno početje. Delati otroke brez razmisleka kot štanc mašina ne glede na svoj socialni status in čakati na otroka, ki ga ni in ni iz različnih vzrokov, sta dva popolnoma druga planeta.

Tippi je po svoje tole dobro razložila.:

Si imela srečo veš, tako pri partnerju, kot pri zdravju. nekateri te sreče nismo imeli in nam je življenje postreglo z drugimi potmi in posledično tudi s tem, da smo se za drugega, tretjega... otroka odločili tako ''''''''pozno''''''''. to še ne pomeni, da je tvoja različica edino pravilna. poskusi se postaviti v kožo nekoga, ki ni mogel leta, deset___letja zanositi, potem jima pa uspe pri 40tih? Bi še tako goreče zagovarjala imeti otroke pri 30? v smislu, da je to edino pravilno, vsaka malo večja starost pa je že slabo in obsojanja vredno user posted image ? jaz verjamem, da če bi lahko izbirali, bi večina izbrala obdobje za otroke med 25 in 30 (max 35), ampak življenje gre dalje svojo pot, na katero nimaš vpliva.

IZVIRNO SPOROČILO: Tippi
Otroke imaš iz drugih razlogov.... in otroci so ti dani samo v ''''izposojo'''' in ne  v last! zato naj tudi ne bi imeli pravice razmišjati o tem, kako bodo skrbeli za ostarele starše....

IZVIRNO SPOROČILO: nyna84

Govorim o običajnem poteku življenja. Pustimo izredne situacije. Na te nimamo vpliva. Zato sem tudi napisala, da me lahko danes povozi avto.

IZVIRNO SPOROČILO: BiserVal
Če bom uspela prepričati partnerja( moški žal tega instinkta nimajo), bom definitivno šla v ta projekt. seveda pa bo okolica takoj, ko bo zvedela rekla A si ti čisto zmešana, a si moraš tako zakomplicirati življenje..... itd

IZVIRNO SPOROČILO: BiserVal

Ker pravi, da je prestar (ni še 40), ker se preveč sekira, ker je utrujen, ker ne ve če bo psihično zmogel, v glavne 100 izgovorov, žal.

Blagor tistim ženskam , ki imajo možke, ki ne komplicirajo.

IZVIRNO SPOROČILO: Izabelina

IZVIRNO SPOROČILO: patrino

IZVIRNO SPOROČILO: Izabelina

moje mnenje je, da je treba met otroke, ko si mlad... jasno, da se včasih zgodi, da se stvari pač zavlečejo ampak načrtno se odločit za prvega, drugega otroka tam po 45 letu se mi zdi skoraj tako neodgovorno kot za petega otroka, ko si v finančni krizi...

čist fizično gledano, z leti se veča možnost za okvare na zarodku, pa se ti pri 45 rodi otrok z DS, kako boš skrbel za takega otroka ko boš ti 70 on pa na vrhuncu njegove moči? potem pade skrb za takega otroka po tvoji smrti na ramena sorojencev ali pa državo... seveda, ja lahko se ti rodi otrok z DS pri 20ih pa tebe čez eno leto povozi avto, ampak to niso običajne okoliščine in običajen razplet življenja...

moja mami je imela mojo sestro pri 40, nenačrtovano je zanosila in splav pač pri nas ni opcija, zato jo je seveda obdržala in je totalno srečna, ampak sama pravi, da se načrtno pri tistih letih ne bi odločila za še enega otroka, ker poleg tega, da je imela zelo težko nosečnost, pravi, da ji zmanjkuje energije zanjo (zdej je najstnica) in je zaradi tega veliko bolj razvajena kot smo ostali otroci (mamine besede, ne moje)...

je pa tko, kot so napisale vsak se sam odloča in verjetno se vsi odločamo samo v dobro naših otrok... tko tisti, ki jih imamo pri 20ih ali pa tisti, ki jih imate pri 40it... to je pa itak najpomembnejše, kaj je odgovorno in kaj ne pa se tut vsak odloča sam zase, pa čeprav v sosednji temi takemu načinu razmišljanja močno nasprotujejo...

Tole je spet kar nekaj na splošno in v bistvu ima dilema avtorice tako malo skupnega, s tisto sosednjo temo, ki jo omenjaš v istem košu, da jaz ne najdem skupnih točk .
Avtorica ni stara 45 let, temveč 40, avtorica ni načrtno čakala do 40 leta da bi prvič zanosila. Tudi sedaj se za to ne odloča na horuk in brezglavo, temveč tehta kaj bi naredila.
Če se bo ,Bog pomagaj , zgodilo, da bo njen otrok še mladoleten, ko nje ne bo več, bo to žal le nesrečen slučaj. Ne bo se to že v naprej vedelo. In takrat se bo pač moralo zgoditi to, da bo otroka pomagal do kruha spraviti še nekdo drug oz. država.
Če nekdo nima denarja , da spravi do kruha enega otroka, pa jih naredi načrtno še pet, je to čisto nekaj drugega kot slučaj zgoraj. Tu se že v startu starš obnaša izjemno neodgovorno, zgoraj je to čisto nekaj drugega.
Enačiti to dvoje je osebno zame izredno neprimerno oz. nevedno početje. Delati otroke brez razmisleka kot štanc mašina ne glede na svoj socialni status in čakati na otroka, ki ga ni in ni iz različnih vzrokov, sta dva popolnoma druga planeta.

Tippi je po svoje tole dobro razložila.:

Si imela srečo veš, tako pri partnerju, kot pri zdravju. nekateri te sreče nismo imeli in nam je življenje postreglo z drugimi potmi in posledično tudi s tem, da smo se za drugega, tretjega... otroka odločili tako ''''''''''''''''''''''''''''''''pozno''''''''''''''''''''''''''''''''. to še ne pomeni, da je tvoja različica edino pravilna. poskusi se postaviti v kožo nekoga, ki ni mogel leta, deset_____letja zanositi, potem jima pa uspe pri 40tih? Bi še tako goreče zagovarjala imeti otroke pri 30? v smislu, da je to edino pravilno, vsaka malo večja starost pa je že slabo in obsojanja vredno user posted image ? jaz verjamem, da če bi lahko izbirali, bi večina izbrala obdobje za otroke med 25 in 30 (max 35), ampak življenje gre dalje svojo pot, na katero nimaš vpliva.

dej patrino preber do konca moje poste pa preber jih tko, kot so napisani ne tko kot jih ti hočeš zastopit... [sm=smiley29.gif]

IZVIRNO SPOROČILO: BiserVal

Pozdravljene,

Moram reči, da sem neverjetno presenečena nad odzivom. Tako, da res hvala vsem. Zdi se mi prav, da se o tej temi pogovarjamo, in da čistimo ovire, prepričanja, ki zadevajo to temo.
Nekateri posti so mi zelo blizu , nekateri manj.
To bi bil tretji otrok. Razlog je pa močan instikt, ki se mi je pojavil in ga ne morem kar prezreti. Tako, da zgolj ljubezen. Materialno imam vse zadeve urejene, tudi solidno, sicer naporno a kreativno službo, tudi se ne bojim, da bi delo izgubila, tako da odpade, da bi si s tem nakopali kakšne finančne probleme. Žal, če bi prej začela z družino, bi ne imela tega starostnega problema, a žal stvari se ne odvijajo tako hitro in potem ti naenkrat zmanjka časa.

Res mi je bilo všeč, ko je ena omenila, da uči hčerko, da ni njena odgovornost, da skrbi zanjo. To sem mi zdi res odgovorno početje. Pri vsem tem me namreč kar skrbi, kako bomo zmogli skrbeti še za enega otroka, ko nas stari starši in ostali sorodniki nenehno obremenjujejo s svojimi težavami in kako bi bilo lažje, če bi vsak odrasel posameznik sprejel odgovornost tudi za svojo starost. Dejstvo je, da se je v preteklosti premalo govorilo o tej temi in tudi premalo varčevalo za ta obdobja, zato ima naša generacija velike probleme, ker mora oz. bo morala skrbeti še za stare starše.

Definitivno, če bo prišlo do tega otroka in seveda tudi za ostala dva – bo moja vzgoja temeljila predvsem na tem, da postanejo čimprej samostojni in da jih ne bom doma imela do 30 leta. To je precej naših staršev oz. mlajših staršev s permisivno vzgojo naredilo in sedaj smo kjer smo. Logično, da pri starosti 70 let ne moreš aktivno skrbeti še za enega 30 letnika doma in pri 75 za njegove vnuke.
Ampak podaril si življenje in tvoja naloga je , da se to življenje čimprej osamosvoji ter najde svoje poslanstvo, ne pa da se otroke ujčka do 30 leta, ubogi ne dobi službe, ubogi nima denarja, ubogi nima kam iti.
Sami pa definitivno - materialno moramo poskrbeti za starost. To pomeni, da hiše ne podarimo avtomatično otrokom, ampak jo prodamo, ko bo čas za to in si plačujemo dom ali pa v aktivnem življenju varčujemo za starost (nekateri manj , drugi več) pač koliko je možnosti.

Zelo mi gre na živce, ko nekateri pravite – ja pri 50 tih pa bi se rad malo odpočil oz. potem če dobim majhnega otroka spet kar nekaj let ne morem nič.
Žal v tem sistemu in v tem času, ne razumem kaj bi sploh to lahko pomenilo. Po moje na tak način razmišljajo ljudje, ki imajo otroke iz neke dolžnosti. Življenje je lahko cel čas zelo aktivno ali zelo pasivno in tudi z majnimi otroki se da marsikaj doživeti in odkriti.
Tako razmišljam jaz, kar me pa zelo skrbi je pa moje zdravje v nosečnosti ( čeprav sem sedaj relativno zdrava, ne pa tudi fit ( ne telovadim) in da bi bilo z otrokom vse v redu. Upam, da dodatni pregledi v nosečnosti ta riziko spravijo na minimum.
Če bom uspela prepričati partnerja( moški žal tega instinkta nimajo), bom definitivno šla v ta projekt. seveda pa bo okolica takoj, ko bo zvedela rekla A si ti čisto zmešana, a si moraš tako zakomplicirati življenje..... itd










,