|
Abby -> socializacija (16.9.2005 9:07:47)
|
Lahko ti opišem svojo lastno izkušnjo. Kot majhna deklica sem se grozno bala drugih otrok. Na igrišče sem šla samo takrat, ko je bilo prazno, sicer sem samo gledala, kako se drugi igrajo. Imela sem sicer eno prijateljico, sicer pa sem bila dokaj zadržana, če je bilo več otrok na kupu. Sama nisem nikoli iskala stikov z drugimi. Pri 3 letih so me poskusno dali v vrtec, ker bi naj družba otrok bila kao koristna, pa mi je bolj škodilo, kot koristilo. Po treh dneh sem z veseljem ostala doma pri babici in se nisem več vrnila v vrtec. Pri 6-ih sem šla v obvezno malo šolo in še zdaj se spomnim, kak pekel je bil: otroci so bili kruti in nasilni, vzgojiteljice pa prave prasice in pravzaprav še krutejše od otrok (govorim o svoji izkušnji - da ne bodo vzgojiteljice, ki to berejo, užaljene). Skratka, vrtec pač ni bil zame, jaz pa ne za vrtec.
Moja hčerka je stara 3 leta in pol. ne hodi v vrtec, ker ni potrebe in ker imam sama tako bridko izkušnjo. Vendar pa rada hodi na igrišče, zlasti takrat, ko je gneča, ker ima blazno rada otroke. Igra se z vsemi, ki se hočejo igrati z njo, in vedno si najde družbo. Če je kakšen bolj zadržan, malo sili vanj, potem pa omaga, če ni odziva. Ko se pa parih urah odpraviva domov, se dere kot jesihar, ker bi rada še malo ostala. Ko sva prvič pri toboganu naletele na gnečo, sem se ustrašila, kaj bo, ampak ona se je čisto vživela in tekala in norela s tistimi 6-letniki. Sprva me je skrbelo, da jo bo kdo pahnil in bo padla, ampak se je izkazalo, da ni razloga za skrb (mene je pa vedno kdo udaril ali potisnil).
Skratka, otroci so različni. Malo lahko vplivaš, spremeniti mu pa ne moreš značaja. Moja punči ima to veselje do druženja in živahnost po svojem očetu, ker če bi se vzela po meni, bi bila tak božji volek, da bi bilo groza. Takemu nežnemu otročku, ki se raje drži sam zase, lahko pomaga kvečjemu to, da se druži s kakšnim prijaznim in mirnim otrokom in se zelo postopno privaja množici. Lahko pa te vsaj potolažim, da sem iz plahega otroka zrasla v povsem normalno odraslo osebo, ki se ne boji množic in ljudi. V vrtec pa hčerke raje ne daj, če je le kakšna druga možnost varstva. Samo zaradi druženja z vrstniki prav gotovo ne. Otrok že sam pokaže, ali to potrebuje ali ne. Je pa možno, da gre le za fazo, ki bo minila sama od sebe.
Upam, da se bo vse uredilo tako, da bo prav.
|
|
|
|
).Vem da na silo ne bo šlo, tako da bomo pač do vrtca iskali priložnosti za druženje z otroci.
