petea
|
IZVIRNO SPOROČILO: liliana
... v taki meri, da je tako zelo nujno potrebna za optimalen razvoj otroka in okrevanje matere po porodu....
morda resda ni zelo nujno potrebna, je pa v večini primerov dobrodošla pomoč svežim staršem, vir različnih informacij, svetovalka in zdravstvena oskrbovalka pri manjših zadevah oz. pri spremljanju mejnih zdravstvenih stanj, kar lahko precej olajša začetno rokovanje z dojenčkom, saj ni potrebno ob vsaki dilemi iti na pregled v zdravstveni dom/bolnišnico
in to je naloga patronažne službe - pomagati pri navajanju na novega družinskega člana ter objektivno oceniti morebitne težave ob tem procesu
IZVIRNO SPOROČILO: liliana
Govorim o patronažni službi po porodu...
pa gremo na konkreten primer, ki je bil med drugim izpostavljen v eni temi na RR:
ena forumašica je odprla temo, ker ji do pogovora z eno kolegico tik pred koncem njenega porodniškega dopusta ob tretjem otroku ni bilo znano, da ima pravico do daljšega porodniškega dopusta;
meni je ob prvem obisku patronažna sestra vedno povedala, katere birokratske zadeve moramo urediti in do kdaj jih je potrebno, naštela mi je pravice, ki jih ob rojstvu otroka lahko uveljavljam (občinski in državni dodatek za novorojenčke, OD ...), prav tako me je informirala o pravici o podaljšanju porodniškega dopusta, možnosti uveljavljanja krajšega delovnika zaradi starševstva ...
lahko da to ni bil nujni del njenih nalog, je pa dobrodošlo dobiti servirane ažurne podatke, ki jih starši potrebujejo in morda zanje ne vedo (dovolj) ali pa so jih morda pozabili
in včasih drobni nasveti, pomoč lahko pomagajo reševati določene situacije, preden se zapletejo oz. pomagajo naučiti starše določenih stvari, s katerimi nimajo nobenih izkušenj, primerjav
P.S.: Mislim, da ima danes več odraslih težav z rokovanjem z otroki kot generacije v času bivše Jugoslavije - takratni starši so praviloma imeli sorojence oz. so imeli stik z dojenčki v sorodstvu, domači okolici; mnogi današnji mladi odrasli so praktično brez resnega stika z dojenčki, dokler ne dobijo svojega, zato so lahko čisto brez predstave, kako v praksi določene stvari izgledajo, potekajo.
Spomnim se skoraj paranojičnega strahu ene svoje sošolke glede tega, kako jo bo sprejel novorojen nečak. Kljub temu, da sem jo dobro poznala, sem resno tehtala, ali mi določena vprašanja zastavlja resno ali se šali. A ker do svojega dvajstega leta ni še nikoli ni niti držala dojenčka v rokah, kaj šele kaj več, res ni imela niti najmanjšega občutka, kaj lahko od novorojenčka pričakuje in kako bi lahko izgledalo njuno prvo (in nadaljnja) druženja.
In verjetno ni edina takšna.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
