Anonimen
|
IZVIRNO SPOROČILO: Anonimen Ja vem, kako je to, ko te folk sprašuje, kaj čakaš, zakaj še ni nič, ali imata probleme... midva sva to tako rešila, da res nobeden razen naju ne ve...ker tudi tisti, ki ti v obraz ne dajo kako komentarje, si pa vsaj v njihovih očeh pač revež, ki ti ni uspelo. Midva sva trenutno fokusirana eden na drugega, ker smo prišli do zaključka (tudi z G) , da nekaj ni OK in da bova morala iti po daljši poti do cilja ali pa sploh ne bova prišla. Vse jemljeva kot neko rutinsko zadevo (kot nek prehlad) in kar bo bo. Konec koncev sva skupaj zaradi naju, če pa dobiva še češnjico na torti pa še toliko bolje :) Mogoče bo to kateri pomagalo, da malo stopi na stran in da niste žalostne, ko pride , ampak si enostavno rečeš, ni še čas, imava pa en mesec več, da uživava eden ob drugemu :) sej teoretično vse vemo, da je res tko... ampak, ko si nekej zamisliš in predvsem želiš se ti vsak dan vleče v neskončnost in potem se zgodi, da živeš samo od ovulacije do menstruacije in obratno... namesto da bi pač živel od enega dneva do drugega... tko se men zdi, ki imam že dva otroka in na nobenega nisem čakala več kot eno leto... kaj potem občutjo šele tiste, ki čakajo po leto, dve, štiri, pet... zato se strinjam, da so včasih lahko prijateljice (posebno tiste brez otrok, ali tiste, ki zanosijo samo da jih mož lepo pogleda) čisto brez empatije... ampak so pa tudi take, ki razumejo in poslušajo (in spet so tu vključene tiste brez in tiste z)... je pomembno samo kakšna oseba si osredotočena nase, ali osredotočena kdaj tudi na druge... vam vsem želim dobrih prijateljic, ker jih v tej poti (še posebno, če je dolgotrajna) nujno potrebujemo! lp, Iza
|