|
ronja -> RE: zdravilec ali zdravnik? (14.12.2013 19:14:44)
|
Sem biologinja in peljem male k zdravniku, če je kaj narobe. Da takoj to rešimo, nisem proti uradni medicini;). Vendar:
- če bi se težave ves čas ponavljale, uradna medicina pa mi ne bi ponudila celostne rešitve (da se dokončno znebimo zadeve)
- ali bi morala par mesecev čakat na testiranje
- ali bi mi ponudili zelo radikalno rešitev (operacijo), za katero ne bi bila prepričana, da je nujno potrebna... bi premislila in vprašala še koga. Verjetno tudi koga brez diplome iz medicine, ki bi imel dobre reference, da je take primere že uspešno pozdravil.
Uradna medicina pri nas ne prizna veliko tehnik, ki jih drugje uradna medicina priznava. Če bi sama bila obsojena na kemoterapijo, bi se vmes postila. Ker je tudi uradna medicina dokazala, da to dobro vpliva na delež rakavega: navadnega tkiva, ki je uničeno in ker je manj stranskih učinkov. Vendar ti tega še ne smejo predpisat, ker še niso naredili dovolj obsežne študije na ljudeh, recimo. Na kemoterapijo bi pa šla. Oboje.
Če bi moji mali bili na nekaj alergični in ne bi mogla sama ugotovit, na kaj, pa bi čakala na testiranje na pediatrični, kar lahko traja 2-3 mesece, bi šla prej na bioresonanco z njimi. Škodljiva ni, velikokrat pa prav povejo. Ne verjemem, da bioresonanca zdravi, ampak če najdejo, kaj je problem, se v 2-3 mesecih stanje že zato izboljša, ker se izogibaš alergenu. Vseeno bi potem šla še tja, seveda. Oboje.
Drug primer: naša pediatrinja je fajn, ne predpisuje ab kar tako na pamet in jih vedno dam tamalim, če jih predpiše. Enkrat pa so mali zboleli pri dediju in sva jih peljala tja. Ker nisem bila prepričana, da je zdravnica vedela, da je ab nujen, ampak je tako samo mislila (ni mi znala dobro argumentirat, zakaj misli, da je okužba bakterijska in ne virusna) in ker je bilo mali na poti nazaj precej boljše, sva se odločila počakat do jutra in ji ga nisva takoj dala. Zjutraj je bila zdrava in tudi vse naslednje dni. Ab nikakor ni rabila. Čeprav bi tvoj mož na daljavo po simptomih gotovo rekel isto kot zdravica, ki jo je gledala, ona takrat ab ni rabila. Ko sem pred kratkim peljala taveliko k zdravnici, ker je imela gnojno angino, je zdravnica naredila test - ki se ga ne da naredit na daljavo;). Ona je tamalo videla, bila je 99% prepričana, ad je to to... pa vseeno je naredila test, da je bila ziher. V tem primeru nobeno torej.
Hočem rečt, da težko na daljavo oceniš, ali gre za bakterijsko ali za virusno okužbo. Tega se še v živo brez testov večinoma ne da.
Recimo meni je uradna medicina naredila kar precej sranja in dostikrat bi bilo boljše, če jih ne bi upoštevala. Zato sem zdaj precej za svojo pamet in se mi zdi pametno raziskat, kaj ti je in če je res hudo, najt vse mogoče rešitve. Se strinjam, da zdravniki, ki so te napake delali, večinoma niso bili glih najboljši, včasih pa tudi;), ampak vseeno .- tudi uradna medicina je zmotljiva. Hvalabogu, ker meni so že svašta napovedali.
PO drugi strani sta me starša po nekaj letih astme peljala k bioenergetičarki, ki mi je popolnoma pravilno povedala vse moje dotedanje hude bolezni (starša ji nista povedala, vedela je pa tudi za tiste, za katere onadva nista)... In ni hotela denarja, ker sem bila še otrok... Tako da - ni vse za v en koš metat, skratka;). Mislim, da je pri večini teh zdravilcev večinoma placebo efekt, so pa tudi tehnike, ki pomagajo in jih sčasoma tudi uradna medicina sprejme. Dostikrat pa so ti zdravilci verjetno tudi malo psihologi in mogoče pomagajo ljudem prebrodit vzroke njihovih težav.
Če strnem: sama sem za kombinacijo, za oboje, pa zraven še za zdravo pamet (ne upoštevam ne enih ne drugih, če se mi zdi, da nimajo pojma in gre zame). Na splošno ne zaupam zdravilcem, kar tako, vendar nimam apriori odpora do vsega, česar uradna medicina še ne priznava, bi razsiala. Po drugi strani ne zaupam tudi medicini 100%, ker sem imela na svoji koži čast izkusit že kar precej njihovih napak;). Oboji lahko delajo dobro in oboji lahko delajo slabo. najprej bi poiskala uradno pomoč, vendar če mi tam ne bi rešili problema, bi iskala dalje.
|
|
|
|