ziva1
|
Moj sin je star tri leta. Od kar se je rodil imamo težave s spanjem. Dolgo je spal v zakonski postelji, potem pa se je sam odločil, da bo spal v svoji sobi, vendar moram biti zraven njega. Pa to ni problem, problem je, da traja uro in pol preden zaspi. Sicer ko zaspi, spi celo noč, ampak mene utruja ta borba s spanjem, saj zvečer nimam nič časa zase in ne za svojega moža. Vedno pred spanjem prebereva pravljico, nato ugasnem luč, pa se začne. Premetava se po postelji, z medvedki se igra, v kovter se spravi, potem pod kovter, v glavnem ni mira. Jaz sem mirna, velikokrat mu rečem, naj se uleže, stisne in zaspi, nič ne pomaga. Na koncu ko sem že sama utrujane od vsega, mu rečem zdaj pa dovolj, spat je treba, pa jok in se joče, joče in ne neha. Po cca. 10 min grem ven in mu povem, da grem ven, in ko bo nehal, bom prišla nazaj, ne neha. Na začetku je še nehal jokati, ko sem to rekla, zdaj pa še to ne pomaga. Pustila sem ga že tudi pol ure jokati, a na koncu se le stisneva in zaspi, ampak se mi zdi da zato ker je ura že res pozna in je tudi utrujen od joka. Vem da bi mogla problem s spanjem rešiti že prej vednar sem si vedno mislila, pa sej večno ne bo tako in da ko bo shodil, bo pa utrujen in bo zaspal, pa nič, pa sem mislila, ah do tretjega leta bo pa že minilo, pa nič ne kaže na to. Naj še to omenim, da zjutraj sploh ni problem vstati, ne vem enostavno ima preveč energije. Ne utrudi ga ne bazen, ne kolo, ne zrak, hoja nič. Zdaj že razmišljam, da bi ga pač pustila jokati in se bo že navadil, čeprav tega ne bi rada storila, ampak ne vem kako naj ga navadim, da prebereva pravljico in ko se uleževa, ugasneva lučko (z lučmi nima problemov) se stisneva in zaspi. Sanjam o temu. Se že danes bojim kaj bo jutri. Mi zna katera svetovati, kako, kaj naj še poskusim, ali naj še malo potrpim in bo bolje. Drugače pa je res zlat otrok, sam spanje 
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
. Imam 5 let starega sina s katerim še vedno ležim preden zaspi, tudi po pol ure oz. 45 minut. Opažam, da sem zaradi tega že prav zafrustrirana....ker nimam zvečer tiste urice zase. Sicer moj lepo leži in ni nemiren preden zaspi, ampak enostavno moram ležat zraven, ker je njega STRAH. PA ima tisto pikapolonico, ki sveti, pa mu pustim malo odprta vrata, ampak ne, on pride ven iz sobe in tak milo reče da ga je strah, da grem nazaj. Nočem, pa da bi iz tega ratal jok vsak večer. Ker se še vedno občasno polula ponoči, nočem iz tega delati cirkus, ker če ne zaspi umirjen se pogosto zgodi, da se polula. Ne vem...kakšen nasvet tudi zame 
. Nisem dovolj pametna očitno,da bi jo naučila samo zaspati. Zdaj ima že fore,da se ji bo nekaj grdega sanjalo, če bo sama zaspala. Mlajša nima teh problemov,me je pa strah,da ne bo začela posnemati sestrice,ker pobere vse od nje. Zraven tega pa še je nehala kakati. Ker jo je enkrat bolelo,zdaj noče več iti. Spet sem poskusila marsikaj ampak je tako trmasta,da niti ne pove kdaj jo tišči. Vglavnem, vrtimo se v krogu in ne znamo iz njega. 
