Frodo Bisagin
|
IZVIRNO SPOROČILO: mateyka KO prkelopi preklopi tudi razmisljanje na dolocen jezik, kuturo itn. ali pa ne no. niso vsi večjezični ljudje na večjezičnih območjih ves čas svojega življenja. in ni nujno, da šaltajo tudi kulturno, ko zamenjajo jezik - lahko sicer, ni pa nujno. Ne glede na mesto zivljenja in okolico, dejansko vecjezicni to naredijo. NI vsak clovek , ki zna poleg maternjega jezika se kaksen jezik - dvojezicen. On zgolj uporablja se en jezik, dejanska dvojezicnost je pa nekaj drugega. In dejsnko dovjezicen bo zamen jal tudi kulturo. Ni fora znati jezik, fora je ziveti jezik- Ko ga zivis, skupaj z vsem kar nosi s seboj - si dejansko vecjezicen. Ce otroka nemenoma ucis jezika - to ni vecjezicnost. kako ga boš pa drugače učil jezika, če ne namenoma? vsakič, ko ga popraviš ali dodaš novo besedo, slovnično pravilo, delaš to namenoma - z namenom, da izboljšaš njegov jezik (katerikoli že). in to velja tudi za enojezične otroke - vse učimo namenoma, valjda Ne drzi. Otrok se lahko nauci jezika ne da bi ga kdo ucil - zadnje case je taksen pojav ucenje anglescine zaradi risank in racunalnikov. Lukkova polza je sama po sebi uporabila anglescino , nihce je ni ucil, ucila se je sama spotoma. tako se mnogi otroci naucijo npr. slovenskega jezika, ko pridejo v slovensko okolje. Vecjezicni ogovrec je vecjezicni govorec ne glede na starost. In prav to je osnova za vecjezicnega govorca - da od najzgodnejsega otrostva operira z dva ali vec jezikovnih kodov. glej, dejstvo obstaja, da se otroci (še) učijo in odrasli že znajo. in to je razlika. in ko se učijo, je razlika v besedišču, ker en jezik lahko prehiteva drugega (momentarno). in takrat lahko da otrok vpraša kako se pa v drugem jeziku reče dihur. in zdej zarad tega po tvojem ni več večjezičen, ker ne "šalta" med jeziki ampak tudi na nek način prevaja iz enega v drugega? dej no, ne dlakocepi.. Ne, ne zastopis. Ne gre se za neko trenutno postavljenj nekega jezika v ospredje. gre ze za (sirse gledano) enakomerno in konstantno rabo dva ali vec jezikov ter stopnjo njihove ponotranjenosti. In kar pravis - na nek nacin prevaja, seveda, da "na nek nacin prevaja", vendar je treba lociti ali prevaja zaradi izgrajevanja locnice med jezikoma (taki otroci pogosto mesajo jezike, ko so majhni) ali zaradi nacrtnega, namernega ucenja. To , da obcasno "na nek nacin prevaja" se ne pomeni, da je vecjezicen ali da ni vecjezicen. Proces prevajanja ni tisto kar se laicno vecinoma misli, da je. To je vpis jezikovnega koda, vendar ni bilingvizem ali dovojezicnost ali vecjezicnost. Zgolj izpostavljenost jeziku do 1/3 casa ko je otrok buden ga ne naredi vecjezicnega govorca, tudi dvojezicnega ne. Clanek je poenostavljen, laicen in posplosen. Stoka se s tem ne strinja. 1/3 ur je lahko osnova za razvoj vecjezicnosti vendar dalec od tega, da zgolj 1/3 izpostavljenost nekemu jeziku naredi otroka ali odraslega vecjezicnega. ne vem zakaj misliš, da članek negira kar ti trdiš - omenja, da če otrok jezik samo posluša (in ne govori), da ni dovolj. in tudi, da ga uporablja manj kot tretjino dneva, da je premalo (recimo, ko pride domov, kjer uporabljajo manjšinjski jezik in da samo stara starša ter ostali sorodniki govorijo manšinjski jezik in učijo vnuka le tega - zna skoraj bit premalo, če to ni vsaj nekaj ur vsak dan; dam kot primer). Nisem rekla, da negira. Pravim, da je poenostavljen, posplosen in laicen - zelo povrsno zastavlja zadeve. Kar se ucenja tice, ki ga znova omenjas. Ko zacnes verbalno kominicirati z otrokom, mu ti ne kazes slike mize in govoris - to je miza, to je jopa itn.. enostavno govoris z njim in otrok se zgolj ob poslusanju in njegovem lastnem povezovanju nauci pomena besed in jezika samega, ter mnogih slovnicnih (strukturnih, morfoloskih, skladnjskih) posebnosti ali znacilnosti ne da bi vedel, da je za to neko pravilo itn... To ni nacrtno , plansko ucenje. Ce pa otroka peljes na ucne ure anglescine, kjer zadeva poteka plansko in nacrtno - je to namerno, ciljno izvajano ucenje. Skratka, dokler imas vecjezicnega govorca, ki je rojeni govorec enega jezika - nimas dejanske vecjezicnosti. Ko pa pri otroku ali odraslemu ne mores lociti katerega jezika je naravni govorec oz, je naravni govorec dveh ali vec jezikov govorimo o dvojezicnosti oz,. vecjezicnosti. To je dejanska vecjezicnost. Zadeva pa postaja moderna in se jo zlorablja - terminolosko in pomensko, ker je nekomu menda vsec, da pove, da izsola vecjezicne govorce, kar je za vsakega, ki je dokaj strokoven an tem podrocju izjemna bedarija. kaj pa vem, upala bi si trditi, da ni tako. kot prvo, moja hči nima vedno enake količine vseh jezikov v okolju in s tem vedno niha njeno obladovanje le teh. samo to je fleksibilno in se še vedno širi, razvija, enkrat je eden v ospredju, drugič drugi. še vedno pa uporablja vse 3 aktivno vsak dan. Tocno o tem govorim. Dnevna doza dolocenega jezika je do neke mere nebistvena, jasno je, da je en jezik bolj v ospredju kot drugi, saj smo bitja v razlicnih situacijah. BIstveno je poudarjeno - vsakodnevna aktivna uporaba. Poznam vecjezicnega cloveka, ki ko govori o ljubezni, vedno prepleta besede iz jezika, ki ga je govorila njegova babica - podzavestno. Ta jezikovni kod je za njega kod ljubezni. se pa čuti da ima zdaj več švedščine atm, kot je bilo prej čutit obratno. včasih prav "slišiš" v katerem jeziku trenutno razmišlja - po slovnici, če šalta jezike med pogovorom (ko recimo zamenja jezik in ogovori specifično osebo v drugem jeziku). in zdaj ni več večjezična, ker atm nista jezika enakovredna? dvomim. Ne, jezika sta enakovredna! Ce ti slisis, da razmislja v vec kot enem jeziku, da salta jezike v pogovoru je to dejanska vecjezicnost. Enakovrednost jezikov ni tukaj merjena do miligramov in zabetonirana, enakovrednost je, da lahko brez najmanjsega napora uporablja vse jezike za vse namene na vseh ravneh (da zivi s temi jeziki). in kot drugo jaz - odkar sem poročena imam toliko ang. v lajfu, da razmišljam v tistem jeziku katerega trenutno govorim. lahko bi rekla, da je postal moj drugi materni jezik. torej, jaz verjamem da lahko večjezični govorec postaneš (z uporabo). Tukaj je pa zadeva dokaj sporna. Sporna zato, ker je ohranjanje metarnjega jezika vprasljivo. V trudu nauciti se durgega jezika, jezika okolja, ljudje vcasih "povozijo" svoj izvirni kod. In ce ga se ne uporabljajo, se jezikovno znanje izgubi. Ko ima nekdo pa tezave z izrazanjem v maternjem jeziku - ne more biti dvojezicen ali vecjezicen govorec. Neke formule tu ni. Je pa se vedno bistvo v enakovredni uprabi. Veliko prispevajo tudi sodobne komunikacijske poti, ki dalec olajsajo jezikovne stike, ki je bistveno za ohranjanje jezika oz. vecjezicnosti, saj omogoca aktivno in (skoraj) vsakodnevno rabo. Banalen nacin za preverjanje kateri jezik je maternji jezik je, da nekoga ulovis v katerem jeziku govori (benti, se huduije - sam pri sebi) ko je zelo vznemirjen. Tisti jezik, ki izplava naj bi bil "osnovni jezik" tudi vecjezicnega govorca. Druge teorije sicer to zanikajo , saj naj bi bili ljudje narejeni tako, da bi radi, da nas okoplica razume in se posluzimo jezika, ki ga okolica razume. Torej, v okolju, ki razume vse jezike vecjezicnega govorca, jezik, ki bo izplaval ob skrajni vzmenirjenosti je osnovni jezik (pogosto se enaci z maternjim). tako da bi jaz bolj razširjeno gledala na večjezičnost - recimo, ko začneš mislit in razmišljat v določneme jeziku kot v "domačem" materinem jeziku, potem se zame kvalificiraš kot večjezični govorec. ker do te stopnje prideš šele, ko res "živiš" določen jezik. hm, mogoče bi temu lahko rekla "ponotranjena logika" iz tvoje terminilogije? ker "it kinda fits" Na prvi pogled povsem ustrezno, vendar zadeve ponavadi niso tako enostavne. vecina dvojezicnih ogvorcev, ki to postanejo sele pozneje, v procesu spreminjanja osnovnega jezikovnega koda, prvega zanemarja. Na pr, slovenski izseljenci - veliko njih govori precej slabo slovenscino in se v njej zelo tezko izraza. Klju temu, da je on prevzel in ponotranjil se en jezikovni kod je osnovnega "eliminiral". Mora biti izpolnjeno vec pogojev hkrati. ja, to je bila ena hecna štroija, ki mi jo je mož povedal; njegova učiteljica japonščine jo je omenila - o eni japonki, ki je živela s sinom v ameriki in govorila z njim japonsko - seveda je govorila kot ženska, ki govori japonščino, ful nežno. in seveda sin enako. samo japonski moški govorijo z drugim, bolj avtoritativnom tonom in jo je začelo hudo skrbet kaj zdaj, ker je sin čista "ženska" in je morala začet z njim govorit v "moškem" tonu, da je dobil malo občutka kako se to sliši. sej vem da ni - ampak je funny story http://www.youtube.com/watch?v=xhk2v_uQo7s Mocan vpliv kulturne komponente v jeziku. Zanimivo je recimo, da je vcasih jezik izrazal stanje druzbe (zdaj je zadeva prehitra in ne sledi vec). Ni redek pojav, da jeziki, ki imajo sklone - omenjanje zenske v zvezi s poroko in zenitvijo imajo v orodniku - kot nezivo bitje Slovnicna kategorija , ki dejansko govori v prid temu, kako so se v dolocenem obdobju obravnavale zenske. In ja, jezik nosi tudi to tradicijo. IZVIRNO SPOROČILO: constanca Znanje razlicnih jezikov se pri otrocih ne razvija sinhrono, enkrat en jezik bolj napreduje, drugic drugi oz. tretji. ja, po mojih izkušnjah je tako. Na to sem ze odgovorila.
_____________________________
Hlapci! Za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni, ustvarjeni za hlapčevanje. Gospodar se menja, bič pa ostane, in bo ostal za vekomaj; zato, ker je hrbet skrivljen, biča vajen in željan! (Ivan Cankar)
|