rozilu
|
Nimam nekih težav z jeziki, sigurno ne govorim perfektno, ampak se lahko razumem. Ampak vsak jezik je imel pri meni čisto drug razvoj in vem, da karkoli bodo otroci rabili, se bodo naučili. Če ga pa ne bodo rabili, bodo pozabili (dokler ne bodo čez par let spet prišli v stik...). Zato se sploh ne trudim z angleščino pri tamali, čeprav vem, da jo bo krvavo rabila. Sem videla (oz. slišala) otroke, ki so se pri 4ih učili na tečaju (ajde, tudi če je bilo v vrtcu) in so se naučili dog pa cat, pa štet... pa čez par mescev pozabli. No, v šoli pa jovo na novo. Se mi zdi, da je danes dovolj tega v šoli, saj nenazadnje začnejo že veliko prej kot mi. Če bomo kaj več v tujini ali pa se družili s tujci, bo že pobrala. Poleg tega smo dandanes stalno v stiku preko vseh medijev, kot ste že prej napisale. Ne brani se risank v angl. ali pač s podnapisi (ki jih pri 4h seveda ne bere :). Če bo hotela kdaj brskat po najinih rač. / tablicah/telefonih, mava še vedno vse v angl. Muzika... ma svaša je tega, sploh me ne skrbi. Italijansko sem se naučila v glavnem iz TVja. Sej smo imeli tudi v šoli, ampak ko sem nehala gledat it. TV, so bile kar naenkrat ocene iz IT ful nižje... anleščina je šla pa gor, ker sem poslušala muziko v angl pa filmi na TV in v kinu. In zdaj mi gre angl. veliko bolje kot it - ki jo uporabljam samo ko sem na dopustu ali v šopingu In kot je napisala liliana: večina se je tako naučila srbsko ali hrvaško, jaz pač ne, ker nisem bila sploh z nobenim v stiku (oz. so vsi govorili slovensko), TVja pa tudi nismo vidli. Tisti peti razred pa ni nič prinesu... učim se šele zdaj, ko se veliko družim z ljudmi iz bivše juge. Govorim pač ne, ker bi bilo kar nekaj - sploh pa je moja filozofija: če jaz njih lahko razumem, lahko tudi oni mene. Nemščina je pa sploh posebej, učila sem se jo izključno v šoli, z nikomer govorila... in je to čisto brez veze, ker sem sproti pozabljala. Šele kasneje, ko sem spoznala sorodnike od mojega iz Nemčije, sem se malo bolj potrudila...
|