patrino -> RE: vaša mnenja, prosim (5.9.2013 15:30:54)
|
Osebno sem rada poročena in tudi moj. Sicer so trenutki, ko imaš včasih občutek, da te prstan malo tišči, vendar je to bolj za hec kot zares. Nikoli pa se ne bi poročila s človekom, ki si tega ne bi želel. Raje živim v partnerstvu brez poroke, kot pa da bi se na silo poročil z menoj. Pri tebi človek že skozi tvoje pisanje nekako dobi občutek, da si nekako dušeča. Če bi partner vame silil na tak način, bi jo precej hitro ucvrla ali pa bi malo priredila resnico, samo, da bi imela mir. Zagotovo je nekaj podobnega doživljal ( ali še doživlja) tvoj nesojeni mož. Nekako sem mi zdi neprijetno, da zganjaš takšen desant na njega , če ti je on povedal , da nima namena zopet stopiti v zakon z nobeno. Glede na to, da sta oba ločenca, me takšna odločitev ne čudi, kajti za ločitev se ljudje ne odločijo iz čistega užitka v zakonu. Praviš, da sta v srednjih letih, pa vendar mi ti s svojo užaljenostjo deluješ zelo nezrelo in egoistično. Ti si se obesila na njegovo obljubo, ki ti jo je pripopal tik po seksu in potem držala to kao obljubo kot pes kost. A se nekako zavedaš, da se želja do poroke ne kaže le z besedami in obljubami, temveč tudi z dejanji. Mogoče, ti je tvoj ta odklonilen odnos do poroke že stokrat na različne načine pokazal, pa si ti vsa zagrizeno slepa za to neverbalno sporočanje. V bistvu imam občutek, da te ima človek rad in te ne želi prizadeti. Žal pa ima slabe izkušnje v zvezi s poroko in ne more preko tega, tudi, če tebi to toliko pomeni. Osebno se zdi meni takšno tiščanje vanj grdo od tebe. Egoistično. On bi po tvoje moral pozabiti svoje pretekle odločitve tebi na ljubo, pa čeprav bi bil v sebi nesrečen. Se res želiš poročiti na tak način? Nekako si ga očitno potisnila v kot in se je zavoljo tega, da ti ne bi bila prizadeta, hotel izmazati z lažno privolitvijo o poroki. On je to naredil zaradi tebe. Sevedam bi bilo fer, da bi ti takrat v obraz povedal, da se ne želi poročiti. Toda ali bi bila sposobna prenesti iskren odgovor? Glede na to, kako sedaj kuhaš rilec, ko je končno priznal kaj čuti, bi te po moje takrat, ko sta se o tem pogovarjala tik po izkazovanju nežnosti, na mestu zadela kap. Poglej, sama prav tako ne maram laži, vendar ni vsaka laž enaka drugi. Tole imam občutek, da si si jo nekako prislužila ti s svojim siljenjem. On se sedaj ko si ti užaljena, verjetno počuti slabo. Mogoče se bo za voljo miru in ljubezni do tebe pripravljen odpovedati svojim načelom in pohoditi svoje želje, ter se poročiti s teboj. Upam, da se boš pred oltarjem takrat zavedala, da si poroko izsilila. Mogoče, pa ne bo mogel preko načel in svojih sklepov in ti bo zaradi ljubega miru še večkrat lagal. Ti pa boš spet užaljena in boš tako in drugače vršila pritisk nanj. Ko mu bo dovolj, bo spokal. Kot sem že rekla, sama se nikoli ne bi poročila z nekom, ki si tega ne bi želel narediti zaradi sebe temveč zaradi mene. Ker pa ljudje čez določen čas velikokrat spreminjamo svoja prepričanja, bi jaz na tvojem mestu malo počakala. Mogoče, se bo ob tebi partner znebil svojih negativnih predsodkov glede poroke, ter se na koncu zavestno sam odločil, da se želi s tabo poročiti. Kaj se ve. Definitivno pa tako tiščanje vanj in zbujanje slabe vesti pri njem ne pelje do dobrega zaključka. Tudi, če se bo konec koncev na koncu predal in se s tabo poročil, nikoli ne boš vedela, če se je poročil zato, ker te iskreno ljubi in se želi poročiti, ali zato, ker ima dosti tvojega siljenja in bi rad imel mir.
|
|
|
|