IZVIRNO SPOROČILO: patrino


Ne bi bilo grozno, če bi prej preverila, če se mogoče dete joka zaradi tega, ker ga prijema z mrzlimi rokami, ker jo je prekinila sredi igre, ker si dete želi, da jo previje očka, da otroka nič ne boli, se ničesar ne boji...Bistvo je to, da poiščeš razlog za otrokovo znerviranost in odpor. vedno je nekaj zadaj. Otroci ne jočejo kar tako. Ne zdi se mi prav, da se narediš gluhega za njihovo stisko in jim na mesto truda, da bi odkril kaj je z njimi narobe, za tolažbo v roke porineš mleko ali na rito stoje napopaš novo plenico. Če se konec koncev izkaže, da vsi drugi mogoči razlogi odpadejo in se dete z novo plenico, namontirano stoje, dobro počuti- gor z njo.

Kot vožnja avta. prvič bo cukal in crknil na vsakem križišču, menjavanje bo prava muka, po parih urah bo že bolje, po večletnih izkušnjah pa bo utečeno in rutinirano.

Na koncu sem sama pogruntala, kaj lahko naredimo in je bilo hitro precej bolje, isto finto so potem uporabili v vrtu.

Ne bi bilo grozno, če bi prej preverila, če se mogoče dete joka zaradi tega, ker ga prijema z mrzlimi rokami, ker jo je prekinila sredi igre, ker si dete želi, da jo previje očka, da otroka nič ne boli, se ničesar ne boji..

vedno je nekaj zadaj. Otroci ne jočejo kar tako.

Ne zdi se mi prav, da se narediš gluhega za njihovo stisko in jim na mesto truda, da bi odkril kaj je z njimi narobe, za tolažbo v roke porineš mleko ali na rito stoje napopaš novo plenico.

Ne, otroci ne jočejo kar tako.....vendar ker ne znajo še povedati vedno ne moremo najti odgovora za njihovo stisko......ne vem kako je tebi vedno uspelo najti odgovor, meni ga vedno ni......še vedno recimo ne vem, zakaj se moje dete do 3 let ni dalo spraviti v vodo dlje kot do kolen....nismo je silili, smo probali s toplejšo vodo, svega in svašta....ne vem vzroka, nimam pojma zakaj.......če smo jo silili, je tulila, dobesedno tulila....

Jaz pa ne štekam razlike med tem, da spremeniš pozicijo oblačenja plenice, če to pali (torej je pač dete sovražilo ležat na previjalki) in tem da ga zamotiš z igračko: Zakaj je prvo narobe, drugo pa ok? Ne provociram, čisto res ne razumem...

IZVIRNO SPOROČILO: patrino


Že zadnjič sem te hotela vprašat kaj je ta tvoj izraz v zvezi s tamalim: "tauha"[sm=jezicek.gif]- nekako predvidevam iz sledečega zapisa, da se vam mali potaplja, tunka. Ha, pri nas je naš triletnik tudi tak podoben smotko. On pa se čisto brez strahu meče v vodo ne glede kako je globoka ( z roba bazena, s pomola,s čolna...) in smo vsi nervozni, ker je tako impulziven, da je en dva tri v vodi in ker seveda še ne zna plavat tudi tone kot kamen. Oči imamo na pecljih kot zmešani in mu na morju " prišraufamo" rokavčke takoj ko zjutraj v postelji odpre oči . On se tako zelo zanese, da ga bo vedno nekdo ven vlekel, da se prav nič ne ustraši, ko čofne v globoko vodo. Po svoje hecno, po drugi starni pa sto na uro stresno. Definitivno ga moramo čim prej naučit plavat.Samo nekako takole pri dobrih treh še nekako nima pojma.

Že zadnjič sem te hotela vprašat kaj je ta tvoj izraz v zvezi s tamalim: "tauha"user posted image - nekako predvidevam iz sledečega zapisa, da se vam mali potaplja, tunka

IZVIRNO SPOROČILO: patrino

Mi je pa že takrat, ko sem tistole zgoraj pisala Ronji nekaj reklo, da bo nekdo tole zagotovo bedasto obrnil v smislu , ki si ga napisala ti. Hja, nisem bila razočarana.

IZVIRNO SPOROČILO: patrino


- kot drugo: že Liliki sem razložila, da tiščanje flaše v usta takrat ko dete joka in ne veš zakaj joka, ni drugega kot bližnjica da dete utihne in ne da rešiš problem, ki je povzročil jok otroka. Mi damo rokavčke gor otroku iz preventive, da ne bo utonil, otroku pa ne onemogočimo igro v vodi.

( namesto, da poiščeš pravi razlog, zakaj mu ne paše, da mu nekdo šari okrog ta zadnje- to ponavadi noben dojenček nima rad, vendar nekateri pač otroke poskušamo zmotivirat,da se raje previja in da ni revež potem bog v vrtcu- drugi pa fliknete pleničko dol- temu se reče bližnjica).

IZVIRNO SPOROČILO: patrino

Lili- nisi mi nastavila ogledalo, temveč si lepo prihuljeno čakala na nekaj, kar mi boš vrgla v obraz, pa čeprav čisto po krivem. Če bi bila poštena, bi priznala, da moj mimobežen primer nima nobene stične točke z avtoričinim, vendar vem da ne boš.
Nisem nikjer rekla, da rabi avtoričin otrok ali ona, strokovno pomoč (čeprav če sedaj malo bolj pomislim, to mogoče ne bi bilo slabo- po prebiranju nekaterih komentarjev v tej temi jo bo verjetno slej kot prej rabila), temveč sem rekla, da tako hud jok in drugi agresivni izpadi opozarjajo, da je nekaj narobe z njenim ravnanjem in bi bilo dobro vzroke najti in ne le potumbati in prekriti ter " zdraviti" posledice.