|
Bluegirl -> RE: Bodoče nosečke (10.9.2013 13:28:20)
|
m_and_m: to pa jaz tudi poznam: kako ga čez dan kaj nadiram oz. težim, zvečer pa ni lepšega kot stisnit se k njemu[sm=smiley1.gif]
Wishes: vse pohvale tebi in tvojemu[sm=bravo.gif] Moj ima zelo naporno službo, tudi med vikendom, tako da pri nama to večinoma odpade (si ne predstavljam, da mu v soboto, ko pride iz službe, rečem, naj še posesa, če sem sama cel dan doma). Takrat, ko pa imava oba nekako enako časa (pa to ne meriva v urah, bolj v približkih govorim), pa oba delava stvari, tudi cunje mi je že parkrat obesil, posesal, kaj pomil itd. Sem ga že na začetku sama seznanila z delom, ki naju čaka, tudi za otroke ne mislim sama skrbeti.
In, Wishes, malo pozitivne spodbude: to je pa ja normalno![sm=smiley1.gif] Sem imela sama iste "težave": diplomirala sem, dobila službo, šla na svoje, z mojim se tudi super razumeva itd., pa nisem skakala do stropa. Šele ko sem vse dojela, se malo umirila, sem se počutila neizmerno srečno. Ja, naša čustva in psiha so čudna stvar[sm=smiley1.gif] Moraš se zavedat, da je to tako veliko sprememb naenkrat, kot jih nikoli (skoraj verjetno) v življenju ne boš v tako kratkem času doživela. Daj času čas, saj bo. Saj pa ni treba, da moraš vsak dan čutitit neizmerno srečo in na veliko razglašati, kako ti vse dobro teče. No, pa tudi ljudje nismo navajeni, da gre vse, kot je treba, in takoj pomislimo: preveč je lepo; nekaj more it narobe; če pa ne gre, si pa sami naredimo, da gre[sm=smiley36.gif] Uf, zašla sem. Vedi, da nisi edina, ki tako čuti, da ni to nič posebnega in bo minilo.
|
|
|
|