ronja
|
Seveda ne bi, zdaj, v tem trenutku, ko imajo zadovoljivo urejeno spolno življenje....ko pa po določenih letih veze, nekaj otrokih, vedno bolj oddaljene letnice na EMŠO številki, depresije, porušenega hormonskega ravnovesja, itd, itd......pride obdobje "pomanjkanja libida" pri enemu od partnerjev pa tudi ne moreš takoj, ko ima partner nekaj mesecev probleme takoj oditi vstran.....v stilu "zame veza brez seksa ne obstaja, grem vstran...
Saj tega nihče ne pravi. Midva nisva seksala več kot pol leta, pa noben ni zato šel stran - je bilo pa obema kar težko, čisto pošteno priznava (ne ne it stran, ampak ne seksat;). Gre samo zato, da si oba želita problem rešit, ne da rečeta, j* ga, pač ne bova seksala in bova mela zakon brez seksa. Štekaš kaj mislim? NIč ni narobe, če pride do tega in valjda ne boš po par mesecih kar spokal, boš pa verjetno hotel rešit problem, ne pa se kar udal v usodo...
Ko sva se to z lubijem pogovarjala enkrat, ko sva še seksala tolikokrat na dan kot zdaj na teden (beri: bk - before kids ), je rekel, da če bi bila bolana ali kaj podobnega, potem bi lahko zdržal zelo dolgo, sicer pa zelo malo. Pač nama je obema to veliko pomenilo in samo to, da se drugemu ne bi dalo, nama ne bi bil razlog, ki ga ne bi želela spremenit, bi hotela ugotovit zakaj in ga popravit. Če bi bilo nekaj, na kar nimaš vpliva, pa pač nimaš kaj...
vedno več vidim da sex pri vseh tip top stima.
Ne štima vedno pri vseh tiptop, to je mit. Pri vsakem paru so kdaj obdobja, ko je super in ko ni, kot je lili rekla - gore dole;). Kot rečeno - midva več kot pol leta nisva spala skup, ker pač nisva smela. pa se zato nisva razšla (se pa tudi on rajši ni preveč poljubljal takrat, ker je rekel, da mu je potem še težje - to sem sicer razumela, ker je res težje;). Pridejo okoliščine, ko pač ni tako, kot bi si želel, včasih so razlogi zunanji, včasih pa notranji. Recimo imaš bolane otroke, ki se zbudijo za vsak dih in hočejo spat med vama, sicer ne spijo itd... Se zgodi. Je drugače, ampak vseeno v končni fazi podobno. Lahko pa si siten, zmatran, žalosten zaradi ene tretje reči in ti pač seks ne paše. To vsak partner razume. Problem je samo, če je to pri tebi vedno tako - da ti nikoli ni, on pa seveda kdaj bi.
pa res nevem , moža mam rada, je lep se zelo rada stisnem k njemu sam ko pa nastopi kj več pa zamrznem
Tole, da zmrzneš si že večkrat napisala in nočem nekaj sklepat prehitro, vendar to navadno ni reakcija zaradi pomanjkanja hormonov - takrat se ljudje ne ustrašijo, kaj bo - ker jim pač samo ni do tega, bojijo se pa ničesar. Bojijo se pa navadno tisti, ki so imeli kako slabo izkušnjo, pa četudi se je ne spomnijo. Mogoče se ti je kdaj zgodilo kaj slabega, kar si tako zelo potlačila, da niti veš več ne. Glej, te stvari so rešljive. Poglej statistike, koliko žensk in otrok je bilo zlorabljenih! Veliko veliko preveč! Dobra stran te grozne številke je samo to, da veš, da nekaterim je pa vseeno ratalo iz tega peklenskega kroga prit ven, da so si našli fajn partnerje in da zdaj lahko uživajo v spolnosti. NI čisto nobenega razloga, da ti ne bi mogla, ker je fizično s teboj vse v redu, če praviš, da so to že pogledali.
Mislim, da si obupala in te je strah, da tudi če bi se trudila, ne bi bilo nič boljše. Lej, ljudje smo živali - imamo nagone in spolni nagon je eden od njih. To je normalno in naravno. Če ni nekaj fizično narobe (kakšna deformacija ali hormonsko neravnovesje), potem se skoraj ne moreš rodit brez potenciala zanj. Če je fizično vse ok, je razlog v psihi, kamor so te tudi že napotili zdravniki... Zakaj ne bi poizkusila? Kaj imaš za izgubit? Če se ti ni zgodilo nič hudega, super, mogoče imaš kako drugo blokado, včasih se to zgodi pri zelo striktni vzgoji, ki ne dovoljuje nobenega spolnega vedenja in uči otroke, da so spolni organi umazani ali grdi, recimo- čisto druga reč, pa podoben rezultat. Poznam čisto normalne pare, ki so imeli ta problem prav zaradi tega - nekaj se nista mogla sprostit v seksu, ker je bil pač predstavljen tako - umazano. In dva sta recimo šla na terapijo in zdaj oba uživata. A ne bi bilo škoda tega zamudit? Karkoli je že razlog, vsekakor lahko to odpraviš.
Mogoče se za začetek poizkušaš samo igrat sama s sabo - ni treba da se samozadovoljuješ do konca, lahko najprej samo sanjariš, lahko se dotikaš, da se sprostiš... In boš videla, kakšne občutke to v tebi sprošča? Ti je vseeno ali te postane strah? Ti je hecno ali te odbija?
In malo se mogoče dajta "oba na hladno".....kar pomeni, da ne debatirata vsak dan o vajinem zavoženem seksualnem življenju in o tem kako pa pri levih in desnih sosedih na dan vsaj dva krat seksajo (običajno to itak ni res).......in mogoče ko boš malo odmislila ta pritisk (to, da je on prizadet, da tebi seks vedno ne diši) se bo tudi tebi kdaj porodila misel na seks........vmes pa beri kakšno knjigo (zadnje čase imaš kar nekaj takih trilogij na voljo, ki bodo tvoje možgane odpeljale v sfero seksualnosti), poglej kak erotični film.....in predvsem ne obremenjuj se s popolnostjo seksualnega življenja pri ostalih..
Lili, se strinjam glede obremenjevanja s tem, kako je pri drugih, z ostalim pa sem jo drugače razumela: razumela sem, da njej ni bilo še nikoli do seksa - da še nikoli ni ne njemu, ne nobenemu drugemu fantu predlagala seksa oz. ji nikoli ni sam od sebe prišel na misel, ni se samozadovoljevala in ni še nikoli čutila te potrebe. To je pa potem malo drugače... Mislim, potem ni fora v tem, da bi bilo tako zato, ekr čuti pritisk od njega... Mislim, če ji še nikoli ni bilo do tega, potem ne vem, če je res fora v tem odnosu.
_____________________________
http://vecna-optimistka.blogspot.com/
|
Natisni
