patrino
|
Pomlad, saj sem ti navedla zunanji argument, ki ga je podala specialistka- izobražena ženska na tem področju, ki se s tem ukvarja že čez dvajset let. Vendar , ker se ni skladal s tvojim prepričanjem, si ga popljuvala, se norčevala iz specialista, kot bi bila zadnji pomočnik zidarja in vztrajala naprej pri svojem. Njen odgovor ženski, ki je v stiski je zrasel iz takšnih in drugačnih izkušenj, ki si jih je skozi toliko let prakse nabrala in jasno in glasno izraža tisto ( da tako dolgotrajno dojenje vpliva negativno na odnos med materjo in otrokom in da je za nastalo situacijo v prvi vrsti kriva dotična mamica, ker je z odstavljanjem predolgo vlekla), kar ti jaz ( in druge somišljenice) skušam dopovedati na podlagi svojih izkušenj. Dobila si tudi strokovno razlago- kaj bi sploh še rada? Kar se tiče mojih materinskih dejanj in rezultatov- so precej drugačna od tistih, ki si jih nekoliko zlobno navedla ti, vendar me pošteno povedano ne ganejo dosti. Med drugimi , se namreč zanesem tudi na to, da se pri nas z otroki o težavah, strahovih, občutkih pogovarjamo. Otroci naju s tem namenom velikokrat poiščejo. Oba. Mogoče sem čudna, vendar želim, da otroške strahove in dileme v njihovih glavah rešujema oba, saj sva zato tam, da po svojih močeh vzgajava najin zaklad. In najini otroci svojo stisko , težave...pač izražajo z besedami in ne dvigovanjem majice pri meni in visenjem na prsni bradavici. Verjamem, da je otroku lažje zamašiti usta in nič raziskati, kaj je z otrokom narobe, kaj v bistvu se skriva za tem bolestnim tiščanjem prs v usta. Pogovarjati se je pač treba znati, treba je le včasih pozabiti nase - pri dojenju imaš pa lahko možgane na off oz. si lahko vmes še fino spoliraš nohte na rokah Aja- glede odstavljanja mojih mečkinov od prs nisem imela čisto z nobenim niti najmanjših težav. Kot sem že rekla, sem vse dojila dobro leto. Težav pri odstavitvi preprosto ni bilo zato, ker so imeli otročki mojo zizo res le za prehrambene namene- predvsem potem proti koncu. Ko smo nadomeščali obroke dojenja z ostalo prehrano, se je dojenje spontano razredčilo, mleko je začelo usihati in ker se je bilo za mleko potrebno kar precej namučiti, je ziza postala nezanimiva. Večerno zizo je tako zamenjala mlečna kaša, crkljanje in uspavanje z zizo v ustih pa je zamenjalo prijetno večernje pogovarjanje, obnavljanje dnevnih dogodkov, petje uspavank v dvoje...Na tak način se ne vzgajajo psihični invalidi in drugače čustveno hendikepirani otroci- to ti lahko že sedaj povem, ker sta ta večja že kar zrasla in bosta kmalu pubertetnika. Pa tudi neinteligentna nista- prej celo zelo obratno. Ti pa za svoje ne moreš reči da si na pravi poti. ne še. Zaenkrat kaže, da zavijaš na napačno. Žal.
_____________________________
felico ne estas mezurita en oro...
|