|
ronja -> RE: dilema (24.5.2013 14:01:32)
|
js ga ne bi dala, meni se zdijo otroci pri 18m se premajhni... se mi zdi, da bo se veeeliko casa in priloznosti za it na pocitnice z babicami in dedki... sploh pa ce se se dojita...
podpis. Vsakič, ko sem kaj forsirala glede tega osamosvajanja, se mi je vrnilo nazaj ko bumerang.
strah me je, da bo vedno huje ind a se bo vedno težje odvadil, kljub temu pa še vedno upam, da bo sam nehal z dojenjem.
Po mojih izkušnjah sploh ni res, da bi se težje odvadili, ko so večji. Mojidve sta sami nehali, velika pri 16m (1 m pred porodom druge), tamala pri 2,5 letih (se je pa takrat dojila samo 1x na dan). Če bi hotela to naredit prej, bi bil jok, kadar sem hotela poforsirat, sta obe jokali in si videl, da enostavno rabita. Mali se še doji, žnjkrat na dan in se še bo, dokler bo pač rabil (star je pa 16m).
Ne oziraj se na okolico, kaj mislijo. Če ti veš, da tvoj otrok brez tebe zelo težko zaspi in nimaš konkretnega razloga ali želje, zakaj bi to morala naredit, se ne sekiraj in bodi z njim ta čas. Če si ti želiš nehat in si ti želiš, da gre malo na morje z dedijem, da maš malo fraj, je drugo in pozdravljam, moraš tudi zase poskrbet. Ampak če tebi v bistvu niti ni tako strašno do tega, se mi zdi pa brezveze dete matrat.
Moja mala se je še dojila (2 leti), ko sem šla za par dni na službeno pot in so mi vsi rekli, da samo to rabi, da bo nehala. Jok, brate. prej se je dojila 1x na dan, ko sem prišla nazaj, je pa skoz gor visela (ja, niti prbližno mi ni zmanjkalo mleka, čeprav si ga nisem stiskala, sem si že želela nehat). In je jokala, ko me ni bilo, čeprav se ponoči takrat ni več dojila. Čez par mesecev, ko sem spet šla na službeno pot, pa ni bil problem - ona se ni več dojila in me ni več toliko rabila in je večinoma lepo spala ponoči. Tak da - to, kaj si mi mislimo, da bi oni morali, je eno, kaj pa je njim ok, pa drugo;).
PS: tamala se je najbolj osamosvojila,ko je bila 1 leto z mano doma, ko se je mali rodil, ko sem se najmanj sekirala za to, da bi se morala odlepit od mene in ko sem preslišala vse dobronamrene kritike, da vendar toliko stari otroci "morajo" bit v vrtcu... In sem se zamislila, kako bi bilo v naravi - vsekakor bi bili ves ta čas s starši... zato se pa potem lažje odcepijo, ker imajo tisto svojo varnsot za sabo. Eni jo dobijo prej, drugi kasneje. Mali me niti približno ne rabi ali pogreša toliko kot tamalidve pri njegovih mesecih. Različni so. Ne bi pa tudi njega še dajala drugam spat (punci zdaj ja, seveda), ker se doji in mu je tako najlažje. Gre tako za vprašanje 1 leta, ne za 10:)
|
|
|
|