RE: Kaj storiti??

RE: Kaj storiti?? (Polna verzija)

Forum >> [Partnerstvo] >> Družina in partnerski odnosi

Sporočilo

ronja -> RE: Kaj storiti?? (5.6.2013 16:07:54)
sploh ne za malo, ki je oseba, ne pa neka plišasta igračka in ji vse skupaj bolj škoduje, kot koristi Na žalost lahko to potrdim iz izkušenj... Dejansko taki odnosi otroku škodijo - ko ti začne pa jokat otrok, takrat se ti končno svet prav postavi - da se ne sekiraš več toliko za izsiljujoče solze babic... Dejansko to, da svoje potrebe zadovoljuješ na otroku, ne glede na njegove, ni ljubezen, ampak egoizem. To si je malo težko priznat, kadar dela nekdo, ki ga imaš rad, ampak si je včasih treba. Jasno ji je treba povedati, da jo boste obiskovali, njen problem pa je, če v obiskih ne bo našla sreče in zadovoljstva. Za preostai del svojega življenja pa mora poskrbeti sama. Prav nobena tragedija ne bo, če bo prodala hišo. Čas je, da tudi v Sloveniji spoznamo, da gre človek skozi različna življenjska obdobja in da ni nikjer zapovedano, da je treba vse življenje preživeti v isti hiši. Živimo tam, kjer za trenutne okoliščine za nas najbolje. Pravzaprav bi bilo samo pozitivno, če bi prodala hišo in se preselila v kakšno oskrbovano stanovanje v skupnosti za starejše. Tam ne bi imela skrbi s hišo, tam je na voljo ogromno aktivnosti in tudi družbe. Tako bi lahko zaživela polno življenje in obiski vnukice bi ji bili samo bonbonček na torti, ne pa nekaj, o čemer v samoti tuhta in se smili sama sebi. Podpis. Ronja - zdaj pa so prišle meni solze v oči (kot moji tašči vedno user posted image , samo meni bolj pozitivno no), ko si napisala, da je za otroka preveliko breme, če mora bit nekomu smisel življenja... In ja-izkorišča kot majhen otrok. Moram priznati, da se mi je od začetka (od smrti) še smilila, zdaj se mi pa čisto nič več ne! Takes one to know one;). Ne prašaj, koliko se je meni smilila moja tašča, saj preden sva dobila otroke, sva si bili zelo blizu, marsikaj mi je zaupala, zato mi je bilo še toliko težje si priznat, da enostavno ne bo nehala, da ji ni važno, kaj s tem povzroča. Ampak to je bil čisto moj problem. To, da naju je manipulirala, pa najin, da si pač nisva priznala, da bi lahko bila tako zvita;). Zdaj tega ne more in se fajn razumemo:). Dejansko grejo tako daleč, kot si lahko dovolijo - zato nekatere bolj šarf punce tu gor nikoli nikjer ne vidijo nobenega problema - ker nikomur niti pod razno ne dovolijo, da bi tako delal z njimi in tudi vsi vejo, da bi jih takoj poslale v k*, če bi kdo poizkusil. zato se pa težko vživijo. Če pa si bolj softy, maš pa problem. Ampak če ne prej, se mame zbudimo, ko vidimo, kako to vpliva na naše otroke. Potem pa zarjovemo, hehe;). Meni se je Ronja sesula, čisto, jokala ko dež, da mi je končno kapnilo, da to, kar pravijo o strašno koristnem odnosu ni nujno res. Zdaj imajo pa fajn odnos in oni in mi n tamali ni nič hudo. Ne čakaj tako dolgo, škoda življenja. Problem je, kot je napisala vijoličarka, da se enostavno ne zavedajo, kaj počnejo. Vendar to ne pomeni, da ji morate to dovolit. Glede obiskov pa poslušaj svojo mami. Pa zakaj bi se matrala? Da ti ene tete ne bojo mele kaj očitat? Moja tašča je tudi imela to taktiko, da je vse našuntala, da naj me spametujejo, pa je tudi nehala, kopač ni po,magalo (moraš pa bit bolj vztrajna kot ona;). Trde kože ti pa ne prodam, ker še moja ni dovolj poroženela:D. Saj se bomo naučile ločevat tuje probleme od svojih, ene pač rabimo malo dlje;). Naš problem je navadno tisto, zaradi česar mislimo, da moramo pomagat vsakemu, ki zacmiha, pa čeprav vemo, da manipulira;). Pa problem je, ker jih imamo radi in se nam smilijo in bi jim radi pomagali... POtem pa včasih en vidimo, da jim s tem, ko jim ustrežemo, nič ne pomagamo, ampak samo podaljšujemo agonijo. Ampak otroci so najboljši učitelji:). Barbi5, ne prav nič nisi hudobna. Čisto normalno se ti smili ženska, ki je izgubila moža. Problem je, da bi rada pomagala, vendar ti ne moreš storiti ničesar, da bi bila ona srečnejša in zadovoljna. pooodpis. Dejansko če se raztrgamo, ne bojo srečnejše, pa če bi vsaki njihovi muhi ustregel niti če bi jim dali otroke za čisto, ne. Samo otroci bi bili nesrečni. Ni dovolj, ni VSE. Ona hoče nazaj tista leta, ko je bila ona mamica in pika. Vijoličarka, tole je pa meni malo odprlo oči. Čeprav vseeno zadeva ni tako črna: ko namreč ugotovijo, da z manipuliranjem ne bo več šlo in da imate svoje življenje, si vseeno osmislijo svoje življenje durgače - in so bolj srečne:). Tako da - če jih hočeta dobro, je ne smeta podpirat v tem začaranem krogu. Barbi, tudi moja tašča ni hotela nič slišat o raznoraznih društvih in dejavnostih za upokojence - dokler smo pač plesali naš ples, kot bi rekel tehnofil. Potem ko smo pa mi nehali in mala ni bila več "smisel njenega življenja", si je ap našla en kup stvari in zdaj je veliko bolj srečna:). In mi tudi:). Na srečo je tast še živ, ne vem, kako bi bilo, če ga ne bi bilo... Njej je bilo težko že ko sta se sinova odselila... če moram izbirati ali naj se joče moja tašča ali moj otrok, potem mi je čisto vseeno, koliko se ona joče, moj otrok se že ne bo. Hehe, zdaj mi je vse kristalno jasno, sem pa precej prejokala, preden sem prišla do tega. Takrat pa se je v trenutku vse postavilo na pravo mesto:). Barbi, če boste zrihtali to, si bo ona našla nov smisel in bo postala normalna babica vnukom, tako da ji boš tudi komot zaupala malo v varstvo. Vse je potem lažje:). Zaradi samih tablet tudi sama ne bi delala panike, obe babici sta jih že jemali, pa tudi ena sodelavka in glih njej bi svoje male najlažje pustila. Lahko je človek veliko bolj uravnovešen, ker se težave zaveda in hodi na terapijo, kot pa nekdo, ki jih ne jemlje, pa dela zgago - vendar če dobiva tablete po vezah in ne rešuje svoje stiske, potem je pa malo za premislit. Samo odnos poštimajte, pa bo. Bolj je problem kaj dela, ampak tudi to bo delala manj, če bo vedela, da ne sme. Tudi podpis pod tehnofila. je pa težko to videt, si priznat in potem še se postavit proti temu, če ti vsi tupijo, kako je vez babica - vnuk nekaj nepredstavljivo lepega in da tega nikakor ne smeš preprečevat itd... No, saj potem ti otrok pokaže in takrat ti je vseeno, kaj drugi mislijo:).

ronja -> RE: Kaj storiti?? (5.6.2013 16:15:38)
sploh ne za malo, ki je oseba, ne pa neka plišasta igračka in ji vse skupaj bolj škoduje, kot koristi Na žalost lahko to potrdim iz izkušenj... Dejansko taki odnosi otroku škodijo - ko ti začne pa jokat otrok, takrat se ti končno svet prav postavi - da se ne sekiraš več toliko za izsiljujoče solze babic... Dejansko to, da svoje potrebe zadovoljuješ na otroku, ne glede na njegove, ni ljubezen, ampak egoizem. To si je malo težko priznat, kadar dela nekdo, ki ga imaš rad, ampak si je včasih treba. Jasno ji je treba povedati, da jo boste obiskovali, njen problem pa je, če v obiskih ne bo našla sreče in zadovoljstva. Za preostai del svojega življenja pa mora poskrbeti sama. Prav nobena tragedija ne bo, če bo prodala hišo. Čas je, da tudi v Sloveniji spoznamo, da gre človek skozi različna življenjska obdobja in da ni nikjer zapovedano, da je treba vse življenje preživeti v isti hiši. Živimo tam, kjer za trenutne okoliščine za nas najbolje. Pravzaprav bi bilo samo pozitivno, če bi prodala hišo in se preselila v kakšno oskrbovano stanovanje v skupnosti za starejše. Tam ne bi imela skrbi s hišo, tam je na voljo ogromno aktivnosti in tudi družbe. Tako bi lahko zaživela polno življenje in obiski vnukice bi ji bili samo bonbonček na torti, ne pa nekaj, o čemer v samoti tuhta in se smili sama sebi. Podpis. Ronja - zdaj pa so prišle meni solze v oči (kot moji tašči vedno user posted image , samo meni bolj pozitivno no), ko si napisala, da je za otroka preveliko breme, če mora bit nekomu smisel življenja... In ja-izkorišča kot majhen otrok. Moram priznati, da se mi je od začetka (od smrti) še smilila, zdaj se mi pa čisto nič več ne! Takes one to know one;). Ne prašaj, koliko se je meni smilila moja tašča, saj preden sva dobila otroke, sva si bili zelo blizu, marsikaj mi je zaupala, zato mi je bilo še toliko težje si priznat, da enostavno ne bo nehala, da ji ni važno, kaj s tem povzroča. Ampak to je bil čisto moj problem. To, da naju je manipulirala, pa najin, da si pač nisva priznala, da bi lahko bila tako zvita;). Zdaj tega ne more in se fajn razumemo:). Dejansko grejo tako daleč, kot si lahko dovolijo - zato nekatere bolj šarf punce tu gor nikoli nikjer ne vidijo nobenega problema - ker nikomur niti pod razno ne dovolijo, da bi tako delal z njimi in tudi vsi vejo, da bi jih takoj poslale v k*, če bi kdo poizkusil. zato se pa težko vživijo. Če pa si bolj softy, maš pa problem. Ampak če ne prej, se mame zbudimo, ko vidimo, kako to vpliva na naše otroke. Potem pa zarjovemo, hehe;). Meni se je Ronja sesula, čisto, jokala ko dež, da mi je končno kapnilo, da to, kar pravijo o strašno koristnem odnosu ni nujno res. Zdaj imajo pa fajn odnos in oni in mi n tamali ni nič hudo. Ne čakaj tako dolgo, škoda življenja. Problem je, kot je napisala vijoličarka, da se enostavno ne zavedajo, kaj počnejo. Vendar to ne pomeni, da ji morate to dovolit. Glede obiskov pa poslušaj svojo mami. Pa zakaj bi se matrala? Da ti ene tete ne bojo mele kaj očitat? Moja tašča je tudi imela to taktiko, da je vse našuntala, da naj me spametujejo, pa je tudi nehala, kopač ni po,magalo (moraš pa bit bolj vztrajna kot ona;). Trde kože ti pa ne prodam, ker še moja ni dovolj poroženela:D. Saj se bomo naučile ločevat tuje probleme od svojih, ene pač rabimo malo dlje;). Naš problem je navadno tisto, zaradi česar mislimo, da moramo pomagat vsakemu, ki zacmiha, pa čeprav vemo, da manipulira;). Pa problem je, ker jih imamo radi in se nam smilijo in bi jim radi pomagali... POtem pa včasih en vidimo, da jim s tem, ko jim ustrežemo, nič ne pomagamo, ampak samo podaljšujemo agonijo. Ampak otroci so najboljši učitelji:). Barbi5, ne prav nič nisi hudobna. Čisto normalno se ti smili ženska, ki je izgubila moža. Problem je, da bi rada pomagala, vendar ti ne moreš storiti ničesar, da bi bila ona srečnejša in zadovoljna. pooodpis. Dejansko če se raztrgamo, ne bojo srečnejše, pa če bi vsaki njihovi muhi ustregel niti če bi jim dali otroke za čisto, ne. Samo otroci bi bili nesrečni. Ni dovolj, ni VSE. Ona hoče nazaj tista leta, ko je bila ona mamica in pika. Vijoličarka, tole je pa meni malo odprlo oči. Čeprav vseeno zadeva ni tako črna: ko namreč ugotovijo, da z manipuliranjem ne bo več šlo in da imate svoje življenje, si vseeno osmislijo svoje življenje durgače - in so bolj srečne:). Tako da - če jih hočeta dobro, je ne smeta podpirat v tem začaranem krogu. Barbi, tudi moja tašča ni hotela nič slišat o raznoraznih društvih in dejavnostih za upokojence - dokler smo pač plesali naš ples, kot bi rekel tehnofil. Potem ko smo pa mi nehali in mala ni bila več "smisel njenega življenja", si je ap našla en kup stvari in zdaj je veliko bolj srečna:). In mi tudi:). Na srečo je tast še živ, ne vem, kako bi bilo, če ga ne bi bilo... Njej je bilo težko že ko sta se sinova odselila... če moram izbirati ali naj se joče moja tašča ali moj otrok, potem mi je čisto vseeno, koliko se ona joče, moj otrok se že ne bo. Hehe, zdaj mi je vse kristalno jasno, sem pa precej prejokala, preden sem prišla do tega. Takrat pa se je v trenutku vse postavilo na pravo mesto:). Barbi, če boste zrihtali to, si bo ona našla nov smisel in bo postala normalna babica vnukom, tako da ji boš tudi komot zaupala malo v varstvo. Vse je potem lažje:). Zaradi samih tablet tudi sama ne bi delala panike, obe babici sta jih že jemali, pa tudi ena sodelavka in glih njej bi svoje male najlažje pustila. Lahko je človek veliko bolj uravnovešen, ker se težave zaveda in hodi na terapijo, kot pa nekdo, ki jih ne jemlje, pa dela zgago - vendar če dobiva tablete po vezah in ne rešuje svoje stiske, potem je pa malo za premislit. Samo odnos poštimajte, pa bo. Bolj je problem kaj dela, ampak tudi to bo delala manj, če bo vedela, da ne sme. Tudi podpis pod tehnofila. je pa težko to videt, si priznat in potem še se postavit proti temu, če ti vsi tupijo, kako je vez babica - vnuk nekaj nepredstavljivo lepega in da tega nikakor ne smeš preprečevat itd... No, saj potem ti otrok pokaže in takrat ti je vseeno, kaj drugi mislijo:).

Barbi5 -> RE: Kaj storiti?? (5.6.2013 18:07:31)
Tehnofil - vem-preveč sem se obremenjevala kaj si bodo mislili drugi, kot da bi se "bala", predolgo sem gledala natolcevanje proti meni (to traja od tedaj, ko se je mož-takrat še fant-preselil k meni), ko je pa povezan v ta čuden otrok odnos, pa ne zdržim več!! Nevem, sem marsikdaj kaj rekla, pa me je še bolj dotolkla. In imaš prav-nič se ne bom z njo pogovarjala in razglabljala, sproti ji bom morala stopiti na jezik!! In prišla sem tudi do zaključka, da če mož ne bo hotel sodelovati pri tem, sem pripravljena tudi sama kaj storiti. Sem mu že prevelikokrat potožila, večkrat začne pogovor, na koncu pa mrkne, ko začne ona svoje fore uveljavljati. Ker se mi zdi, kot da ga ne bi ne upoštevala, ne poslušala, ampak kar preprosto preslišala. Če bo pa "tolkel" po meni, kot je nekoč obljubljala..., pa ne bo dolgo in definitivno po njeni zaslugi! Tablete ji daje znanka, če jih dejansko toliko poje, pa nevem. Vedno pač govori, da mora kakšno tableto pojesti. Je pa zelo živčna že zelo dolgo časa, kar jaz vem, je tedaj, ko se ji je sin odselil, na veliko letala k zdravnici in bila zelo veliko na bolniški. Samo nevem zakaj je zdravnica ni poslala naprej, h kakšnemu specialistu, mogoče bi ji pa pomagal. Zdaj pa se le nabira in nabira... tako kot se meni. Verjemite, sem že bila pri psihologu glede tega, vendar nekako nisem za to, da bi v oči nekomu razlagala in je seveda potem prihologinja rekla, da je jaz ne potrebujem. Mi pa dosti pomaga takšna pomoč in nasveti, ki jih delite tukajlegor. Res najlepša hvala, človeku se nekako bolj oči odprejo in gleda iz kakšnega drugega zornega kota. Ronja-ja, vsi so pametni glede vezi med babico in vnučko... vendar, kot je napisal TEHNOFIL, sem edina, ki bom, moram in želim zaščititi mojega otroka!! Pa res iskrena hvala za vsako mnenje in odgovor, ne komentiram vsakega stavka, bi bilo predolgo, preberem pa ga večkrat (pač koliko čas dopušča;))!! Hvala, hvala!!

Kinokija -> RE: Kaj storiti?? (6.6.2013 10:26:57)
Barbi5, si na dobri poti, da bo zaradi tega šel narazen vajin zakon. Taka tašča je kot rak....kar naenkrat bodo metastaze po celem sistemu...Si miliš, da je mož na tvoji strani ampak...koliko časa še? zadeva se ne umirja, še slabše bo. Zakaj pa bi mogla sploh pazit otroka, zakaj? Ma, če plačuješ varuško po zlatih cekinih, je še vedno manj, kot boš plačala, če tašča zmaga.

Barbi5 -> RE: Kaj storiti?? (6.6.2013 12:13:48)
[sm=bravo.gif] težko kaj takšnega prebrati, ampak je (žal) resnica!! Jaz tako nisem bila za to, da jo pazi, je pa moj začel, da je tudi babica in podobne fore... imam varstvo, zaradi delovnega časa jo lahko ima mož ali moja starša, jaz bom tako delala skrajšan delovni čas. S tem, da bo razdrla najin zakon, se pa ne smem več obremenjevati, sem se odločila. Ni dobro zame, ne za mojega otroka, da bi kar naprej razmišljala o tem. Če ga bo tašča razdrla in bo mož odšel, pa pri k... naj te gre. Ne me narobe razumeti, imava se zelo rada, ampak za takšno ceno pa ne. Pa naj potem maha izpod mamine kiklce, če bo kaj bolj srečen.

saragr -> RE: Kaj storiti?? (6.6.2013 13:23:40)
Kaj pogovori o tašči in teh zadevah imata z možem vsaki dan? Vama je že stalnica? Ali samo ko se nekaj zgodi imata probleme s tem?

Barbi5 -> RE: Kaj storiti?? (6.6.2013 17:06:45)
Ne, ne... uh, to se še meni ne bi dalo... ko se kaj zgodi, mu pač povem. Zdi se mi pa, da je to absolutno prevečkrat, vedno, ko sva s taščo skupaj je nekaj, brezveze... Ste to mislili s vprašanjem??

saragr -> RE: Kaj storiti?? (6.6.2013 21:58:22)
Ja to sem mislila, ker sem in v tvojih in v postih drugih zasledila nekaj vezano za prepire in za razhod s partnerjem in me je zanimalo kako pogosto se prepirata zaradi tega. Poglej, otrok je še mali in njemu za sedaj ni potrebno še nobeno varstvo, tako da ne se sekirat za to, kaj bo, ko bo otrok dovolj velik za čuvanje. Do takrat, ko bo dovolj velik za ga prepustiti nekomu v varstvo, bodo tudi zadeve s taščo že malo bolj jasne ( na to mislim z moževe strani ). Ti pa nikar več ne hodi sama z otrokom k tašči ampak naj bo vedno mož zraven. In ko bo tašča imela spet kakšen od svojih napadov tega nikar potem znova doma ne pogrevaj in ne razlagaj možu. On bo itak zraven, vse bo videl in slišal in zato ni potrebno, da mu še enkrat ponavljaš vse kar je bilo. Kak že gre ona pregovor: Tišina pove več kot tisoč besed. bodi tiho in sam bo vedel kaj ni v redu. Poglej, da je situacija obrnjena in da so tvoji starši takšni do njega kot je tašča do tebe, tebi ne bi bilo prijetno in bi podpirala moža. A na samem bi se še vedno spominjala vseh lepih trenutkov, ki si jih imela s svojimi starši in bi te nekak pekla zavest kaj da narediti, saj jih ne bi mogla kar naenkrat začeti ignorirati ali prezirati. In njemu je verjetno isto, razdvojen je med teboj in med materjo in verjemi da on ve, da to kar njegova mama dela ni v redu. Saj bo odprl oči, samo ne mu non stop vse omenjat in mogoče bo boljše.

katipi -> RE: Kaj storiti?? (6.6.2013 22:19:42)
Po vsem prebranem...GROZA! Na tvojem mestu bi se je na daleč izogibala in naredila vse, da ne bi dobila mojega otroka v roke. Tudi pri nas smo imeli podobne težave. Nič kolikokrat sva se midva skregala zaradi tašče, ki je imela takšne in podobne popadke v zvezi z otroki (ne bi zdaj podrobnosti), ki so se samo stopnjevali. Non stop je bila pri nas, včasih je prišla 3x na dan za nekaj ur!!! Kolikokrat je prišla čisto potiho, se usedla na teraso in čakala, da jo bomo zagledali in prišli ven. Dobesedno tresla sem se v sebi, kadar smo "morali" k njim na kakšen rojstni dan ali podobno. Čim bližje hiši smo bili z avtom, vedno bolj sem postajala utrujena in živčna, ker enostavno nisem več prenesla tiste hiše, kaj šele nje. Noro, kako te lahko nekdo psihično izčrpa... Potem pa sva se enkrat "udarili" (samo besedno, da ne bo pomote), človeku enkrat poči film, in potem je bil mir. Vidimo se poredko, vendar ravno dovolj, da ne more priti do hude krvi. Če pride k nam, se prej najavi. Včasih se slišimo po telefonu. Svetujem ti, da ji poveš na štiri oči, bodi odločna, stroga, glej ji naravnost v oči, predvsem pa se je ne boj. Tudi kakšno krepko ji lahko poveš; če bi ji jo že kdaj prej, te ne bi potisnila do roba. Postavi se zase in za svojega otroka, briga te za moža! Verjemi, če boš odločna in mu pokazala, da resno misliš, bo stopil na tvojo stran. Če ne, naj gre pa k mamici pod kiklo, še hitro bo nazaj prišel.

katipi -> RE: Kaj storiti?? (6.6.2013 22:30:10)
[sm=smiley1.gif]

Barbi5 -> RE: Kaj storiti?? (6.6.2013 22:35:20)
SARAGR - pogovorom se skušam izogibati, da pač ne bi bili preveč pogosto, ker potem prvič jaz mislim nonstop na to, se razburim ob pogovoru in misli ter drugič tudi možu ni prijetno nonstop poslušati o tem. Verjamem, da je razdvojen, vendar je pač zdaj vse na kupu ali kako bi se reklo... jaz preprosto ne morem več, ker kot je napisala KATIPI, je meni tudi obisk pri njej "nuja, kot nekaj kar moram", ko pa se najavi ali pa kar pride, pa vnaprej razmišljam kaj pri bogu bo pa tokrat!? Skušam se temu izogibati, a je fejst težko, ker pač takšna sem... Hja, hčerka pa že rabi varstvo, moja porodniška se izteka v parih dneh... Med vsem tem pisanjem sva z možem imela kratek pogovor in mi je še enkrat rekel, da jaz nisem nič narobe naredila, kaj bo pa ona sedaj ali čez dve leti, mu je pa vseeno. No, to verjetno ravno ni čisto res, je le mama, ampak je rekel, da če proda hišo ali karkoli, da mu je vseeno, skupaj ne bomo živeli, da sva ji zadnjič že to povedala. Ob priliki oziroma, ko bo pač kaj začela, pa ji naj lepo povem, če ne bo šlo na lep način, pač... drugače pa tudi njemu ni všeč vsa ta njena živčnost, dvoličnost in jemanje tablet, ampak pravi, da takšno pomoč je vedno zanikala in odklanjala, da se on v to ne bo vtikoval oziroma ji govoril, da naj gre k zdravniku ali kam pač... In KATIPI - še kako imaš prav! Že zdavnaj bi ji morala kakšno krepko povedati! Zdaj sicer je kar je, ampak vnaprej pa lahko to spremenim. MORAM - zase in mojo hčerko!! Hvala, iskrena hvala za odgovore in mnenja!!

katipi -> RE: Kaj storiti?? (6.6.2013 23:40:16)
Otroka daj v vrtec, ali pa poišči varno varstvo. Dejstvo je, da punčka pri tej babici NI varna. Popolnoma neodgovorno je dati otroka v varstvo nekomu, ki na slepo je tablete, ki so očitno pomirjevala in antidepresivi, pa babica gor ali dol. Tudi če se otroku kaj zgodi, ona ne bo kriva, ker je bila pod vplivom tablet in zato neprištevna. Kaj boš pa potem? Ja, sem paničar, pomislim na slabši izid, ampak raje prej, kot pa prepozno. Zato OBVEZNO otroka v vrtec, na varno.

Barbi5 -> RE: Kaj storiti?? (7.6.2013 8:23:05)
KATIPI - paničar gor ali dol, če ima človek prav! Varno varstvo za mojega otroka je prioriteta, kakor je tudi varno okolje in nečustvena izsiljevanja, prisiljevanja ipd. Imam občutek, da ko bo hčerka že dobro razumela, da jo bo tašča obrnila proti meni, to že zdaj dela (no, saj sem v prejšnjih postih že pisala o tem-hrana, njena hiša ipd.). Madonca, vse skupaj je prav žalostno, s čim se mora človek ukvarjati! Ah, grem raje uživat s hčerkico;))

ronja -> RE: Kaj storiti?? (7.6.2013 9:10:34)
Imam občutek, da ko bo hčerka že dobro razumela, da jo bo tašča obrnila proti meni, to že zdaj dela Barbi, ona to lahko poizkuša, ampak otroci niso neumni. Otroci se obrnejo PROTI tistemu, ki je proti njihovim staršem. Res. Ne skrbi za to. Ona ne more uničit vajinega odnosa s hčerko. Lahko ji daje vse cukre na svetu, lahko ji pusti vse, kar se da... še vedno bo otrok imel rajši mamo in stopil na mamino stran, če bo čutil, da nekaj ni ok. Ker jo ima rajši. Zato se ti res ni treba sekirat. Ne more ti otroka našuntat proti tebi, če ti zanjo skrbiš. Če bi mala živela nekje drugje, bi bilo mogoče, tako pa ni. Na žalost babice včasih ne vidijo, da se te tekme ne splača it in četudi ti ne tekmuješ, jim je lahko hudo: moja tašča je jokala kot dež, ko je bila mala pri njima na obisku (da so meli malo časa zase) in ko sem prišla, se je zakadila k meni in ni več hotela stran. Tašča me je hitro posedla na en plac, da mala ne bi mogla do mene, pa se je mala drla in odmaknila vse stole, ki so bili na poti. Babi je bila grozno prizadeta, da "zdaj ko je pa mami prišla, pa babi ni več nič dobra!" Se mi je prav smilila... Jokala je in ves čas to ponavljala... Ampak zdaj vem, da to ni nekaj, pri čemer bi ji lahko pomagala, čez to je morala sama it. Še zdaj ji je grozno, če jo tastarejša kaj odrine, se noče pocartat ali se razjezi nanjo - je pač še otrok, otroci to delajo, so spontani in pokažejo, če jim kaj ni prav. Če tega ne more sprejet, potem bo imela pač vedno problem, tu ni kaj. Sama ne bom svojemu otroku nabijala slabe vesti, da ne sme bit otrok in da mora bit vedno na razpolago babicam, če se jim zahoče pozornosti. Mislim, da ima pravico, da dela svoje, če želi. Lepo je, da je prijazna, lepo je, da pozdravi obiske itd... vendar je njeno telo njeno in če ji ne paše se stisnit, ji ni treba, niti z mano, niti z babico. Sama se nisem bala, da bi mi tamalo prevzela ali da bi jo obrnila proti meni, vendar mi je bilo zoprno gledat to tekmo, v kateri nisem hotela bit udeležena. Sem vedela, da se to ne more dobro končat... Ko sem tu gor spraševala za nasvet, so rekli, da bo že ugotovila in naj se ne sekiram. Meni je bilo pa hudo, ker sem vedela, da jo bo sesulo... Ampak očitno ji tega nisem mogla prihranit. Tebi bo po svoje lažje, ker tašče nimaš tako rada, ker si pač nikoli nista bili prav blizu. Zato izkoristi to prednost in se ne sekiraj. Če se njenemu sinu ne da vtikat v njeno bolezen in zdravljenje, prav, potem se pač ne. Ni ji pa treba dat otroka, če ji ne zaupaš. Sama sem bila samo živčna, če so meli malega, pa puščali nože na mizi, kjer jih doseže... Bi bilo boljše, da bi bila tačas doma. Treba se je pač zmenit - če ne gre na lepo, pač drugače. Vedno obstaja pot, ni pa vedno poti brez krega, to je ena taka reč, ki jo nekateri ful težko sprejmemo[sm=jezicek.gif]

Barbi5 -> RE: Kaj storiti?? (7.6.2013 9:41:46)
Ronja, imate prav. Če dobro premislim, tudi sama, ko sem bila majhna, k določenim ljudem pač nisem hotela iti. Golo naključje je, da je ena izmed teh ljudi bila tudi moja babica, vendar ona ni bila proti moji mami, ampak preprosto me ni marala preveč. Zdaj, odrasla, se z njo razumem v mejah normale, ne kregava se, objemava pa tudi ne dosti [sm=smiley36.gif] Sem pač pomislila tudi na to, ko ima takšne zlobne. Samo kaj ste pa tudi vi morali prestajati?! Ne gre to gledati kar iz dneva v dan, iz obiska na obisk, iz leta v leto... preprosto ne gre. Kot je že marsikdo tukajle gor napisal, ene babice res tako "padejo notri", da se imajo bolj mamice svojim vnukom, kot me... Res bo treba vaje in s tem pridobivanja trde kože, če ne bo šlo zlepa, bo pa žal zgrda. Upam, da ste vsaj vi porihtali glede vajinih odnosov. LP

ronja -> RE: Kaj storiti?? (7.6.2013 9:55:07)
Smo, zdaj imajo tamali super babici in dedka, ki se z njimi igrajo, jih crkljajo, pri njih veljajo njihova pravila in njihova mala razvajanja, v kar se midva ne vtikava, ampak samo uživava, da se imajo oboji fajn. Če se spičijo (babice/dedki in vnučki), se pač zmenijo. ko so otroci večji, ne rabijo več toliko naše zaščite oz. vedno manj, ker se znajo zase postavit in ni problem:). Čim začnejo plazit, bežijo stran od ljudi, ki rinejo vanje. Tako da se stvari kmalu zrihtajo, čim ugotovijo, da tako ne bo šlo. Vsi smo kdaj trmasti in nočemo videt, ampak enkrat pa spregledamo. Tako starši kot babice in popravimo vsak tisto, kjer ga serjemo in je ok:). Sem ti napisala izkušnjo zato, da veš, da lahko na začetku zgleda kar težko, ap se na koncu vse lepo reši:). Je pa res, da se splača ne vlečt zamere dalje - če se recimo tašča poštima, potem naj le ima možnost naredit vez z vnučko:) Ni treba, da mi ves čas visimo zraven (če je okolje vsaj relativno varno).

Barbi5 -> RE: Kaj storiti?? (7.6.2013 22:16:06)
Če se tašča poštima, ja... tudi jaz upam, da se moja bo, kot se je Ronjina!! Pa ne zaradi mene, zaradi nas vseh. Hvala vam, da ste delila izkušnjo z mano. Bomo videli kaj bo prinesel čas. Hvala.

Vijoličarka -> RE: Kaj storiti?? (9.6.2013 0:52:27)
Barbi, mogoče si ti preveč vnaprej scenarije delaš. Mogoče si dopustila, da ti tašča in predvsem njene grožnje, zlezejo pod kožo. Mogoče bi si skušala dopovedati, da v bistvu to ni tvoj problem. Vztrajaj na svojem: otrok ne bo nikoli sam z babico, dokler se ta ne spravi k sebi, če se noče, pa pač ne bo nikoli sam z njo. Pomagaš lahko samo, kolikor je v tvoji moči, ne boš pa zato žrtvovala svojega duševnega miru in dobrobiti otroka. Pika. Potrudi se in poskusi ostati mirna. Najslabše je, če se takoj potopiš v brezno vseh mogočih možnih težav in neprijetnosti. Seveda je to strašno težko. Ampak ni nemogoče. Mož v bistvu nič ne kaže, da bi se 'obrnil proti tebi', samo problema ne zna rešiti in se morda malo skriva za 'dajmo ji malo ugoditi, da ne bo tako nesrečna'. Kar mirno mu povej, da noben 'malo ugoditi' ne bo prav nič zalegel, ker njen cilj je čisto drugačen in da ste vsi skupaj že preveč razvrani, da bi nadaljevali po tej poti. Je hudo in je težko, če je človek pripravljen na kompromise, nasproti pa stoji nekdo, za katerega 'kompromis' pomeni, da vse tako, kot si je sam zamislil.

Barbi5 -> RE: Kaj storiti?? (9.6.2013 11:51:39)
Vijoličarka...uh, ja... to je pa res rahlo moja šibka točka - vnaprej scenariji namreč. In to kar rahlo greni življenje, ja. Sem se že tako odločila, da bom stvari sproti reševala. In tako je bilo. Včeraj je mož bil par ur odsoten, tašča se je lepo vnaprej napovedala in bila čudovite volje! Vem, da ne rabim z nikomer razčiščevati, ampak... me je preveč stiskalo, da ne bi izkoristila priložnosti. In sem jo vprašala, da bi ji že dlje časa rada nekaj povedala. No, začela sem, da kaj sem jaz njej storila in ker vem, da nič, ni prav, da tako grdo govori z mano. In da nikakor ne dovolim, da kdo "šinfa" oziroma kakorkoli grdo ima mene pred mojim otrokom! Nato sem malo uporabila vaše besede-upam, da ne bo kdo zameril... no, sigurno ne bo;)) In da če to misli nadaljevati, tega jaz ne bom dopustila in da sem to predolgo gledala ter se sekirala. Zraven tega pa sem ji še povedala, da kdo ne spoštuje mamice, nima kaj delati z mojim otrokom (besede Tehnofila, ki so se mi usedle globoko v srce!)! In da če ima problem glede živcev, prihe no, naj si poišče strokovno pomoč. Ženska dobila solzne oči, me mirno poslušala in mi tudi mirno povedala, da ve, da ima problem in da je tako kot včeraj nekaj ur prej pojedla tableto, bila že zato pri zdravnikih in bo še šla, če bo potrebno. In res je rekla, da se že dolgo vlečejo ti njeni živci, zdaj pač je vse skupaj prišlo na plano. In da mene nikakor ne sovraži in da nikoli ni kaj grdega o meni rekla moji hčerki. Lepo mirno in odločno sem ji povedala, da je to bilo prevečkrat! Potem mi je rekla, da pač včasih njej jezik prej dela kot glava in da ji ob taki priliki naj povem, karkoli rečem! Da ona nam želi samo dobro in da je neskončno srečna, da je lahko del našega življenja. ?? Očitno je, vsaj za včeraj, tale tableta naredila [sm=hudicek1.gif] čudež. Jaz sem rahlo svoje povedala, vnaprej pa bomo videli kaj bo. In, da-Vijoličarka-bom poskusila živeti TA trenutek [sm=bravo.gif] HVALA!

tehnofil -> RE: Kaj storiti?? (12.6.2013 20:27:24)
IZVIRNO SPOROČILO: Barbi5 ...Če ga bo tašča razdrla in bo mož odšel, ... Tej tvoji tašči daješ preveč moči. Vajin zakon razdreti ni v njeni moči. Zakon lahko razdre le on (ali ti), ker ni pomembno kaj tašča misli, dela, govori. Pomembno je kaj tvoj mož naredi. Karkoli naredi, naredi zato, ker je to za njega najbolje in ne ker mu je tašča ali kdo drug kaj rekel. Torej odvisno je od tvojega moža v kolikšni meri se bo tudi on "boril" za vajin zakon. Prepričan sem, da ja naloga starša da svojega otroka zaščiti pred kakršnokoli zlorabo, uporabo,... da mu zagotovi varno okolje. Nekdo na tabletih ni ravno varno okolje. Nekdo, ki otroka ščuva ni varno okolje, nekdo ki konec koncev otroku reče le besedico proti njegovim staršem za tega otroka ni varno okolje, saj to v otroku povzroča občutke da ni v varnem okolju, kar pa vpliva na otrokov psihični in socilani razvoj. Nekako razumem tvoja osnovno vprašanje kot kontrolo, "ali mislim prav, ali sem normalna al je zmano kaj narobe". V tem kontekstu se mi zdi, da razmišljaš precej realno in zdravo.

Barbi5 -> RE: Kaj storiti?? (13.6.2013 8:27:39)
Tehnofil-prav imate, vendar sem nekako tega nisem zavedala. Jaz tega namena nimam, kaj bo pa mož storil, pa pustimo času čas. Res to ni varno okolje za otroka, niti takšno okolje svojemu otroku ne privoščim! Zato se bom pač izogibala preveč stiku z njo, ker vidim, da je "kot veter popiha"... jaz lahko grem preko tega, vendar preprosto VEM, da še zdaleč ni zaključila s svojimi izpadi. Bomo videli kaj bo, sproti bom reševala težave, preprosto ji pa tudi ne zaupam otroka, kar sem povedala možu... on se nekako preveč ne strinja z mano, da ve, da ima problem (mama namreč), ampak da ji vnukico ne moreva braniti. Jaz tega niti ne mislim, ampak ji pač ne zaupam, da bi bila sama z njo. To je hudo, ker zgleda kot da "navijam" za moja starša, da jo pač včasih čuvata, drugače jo tako midva z možem imava. Hvalabogu nisem cel dan odsotna od doma. Mož se o tem noče več pogovarjati in nazadnje mi je kar vnaprej pač povedal, da bo ta in ta dan tašča prišla za kakšni dve, tri urici pazit najinega otroka... Hvala za odgovor, vedno napišete točno tako... prav...čisto prav, no...!!

Vijoličarka -> RE: Kaj storiti?? (13.6.2013 9:33:57)
Ja, Barbi, precej verjetno je, da tašča ni zaključila. Možno je, da je bila samo presenečena nad tvojim odločnim nastopom in je izbrala najlažjo pot - na videz se je strinjala, fino pogovorila, v sebi pa sestavila novo strategijo. Ne mislim, da se zdaj s tem obremenjuj, samo možno pa je. Pojma nimam, kako se je zgodilo, da si ti zdaj nekako postala odgovorna za dobro počutje svoje tašče. Včasih tudi ni dobro preveč razpravljati, pokazati, da si mehak... včasih se enostavno postavi ultimat. V bistvu ti je mož postavil ultimat - ta in ta dan pride tašča čuvati otroka, ker se NJEJ ne sme odrekati vnukice. Če bi bil to moj mož in moj konkreten primer, bi mu odgovorila, da ne le nestabilni tašči, zdaj pa še njemu otroka ne morem zaupati, ker postavlja bolane interese svoje mame, pred interese otroka. Ne vem, ali se ne zaveda resnosti situacije in nevarnosti ali pa tudi on v lastnemu otroku vidi sredstvo, primerno za uporabo za boljše počutje svoje matere. Koliko vidva sploh komunicirata? Mislim tako, se normalno pogovarjata? Oče bi se moral zavedati, da otrok ni Persen.

Vijoličarka -> RE: Kaj storiti?? (13.6.2013 9:41:55)
objavilo 2x

kindersurprise -> RE: Kaj storiti?? (13.6.2013 9:51:54)
Uf, Barbi....prav nič ti ne zavidam, rečem ti lahko le, da se sama odločaš, koliko, kdaj in kako bo imela tvoja tašča stik s tvojim otrokom. Midva z mojim partnerjem in sinkom (2 leti) živimo v hiši skupaj s taščo. Glede na to, da nismo dobili vrtca, je bilo potrebno najti varstvo za malega. In niti na kraj pameti mi ni padlo, da bi ga pustila v varstvu pri tašči, s čimer se je strinjal tudi partner. Malega sedaj pazita moja starša, ki živita v drugem kraju. Situacija z mojo taščo ni tako "kritična " kot pri tebi, pa vseeno ne bi pustila malega pri njej v varstvu...niti za 2-3 ure. Če imaš sama negotov občutek, če nisi prepričana, da je tvoj otrok varen pri tvoji tašči, ga ne pusti samega z njo....in to je to. Mene nihče, niti moj partner ne more prepričat, naj pustim malega samega pri tašči. Ima pa vse možnosti, da ga vidi, ko je zraven eden izmed naju. Ti si mama, ti imaš pravico odločati. S tem ne mislim, da oče nima pravice odločanja, ampak očitno tale tvoj mož razmišlja s srcem sina in se ne želi zameriti mami. Če njegova mama ni zdrava, nima kaj delati sama z otrokom. Otrok je vedno na prvem mestu. Moje mnenje pač. Pa drži se...

Barbi5 -> RE: Kaj storiti?? (13.6.2013 9:55:37)
Vijoličarka - to NIKAKOR NI konec! Skušam se ne obremenjevati, ker sem (fejst z vašo pomočjo!) prišla do spoznanja, da tašča tega NI VREDNA, NE VEČ!! Ona ni končala, vedno hujše bo, samo čakam(o) lahko njen nov izbruh, nato pa seveda izgovore v smislu "boge osamljene ženske". Možu sem povedala, da se s tem ne strinjam, da ji ne zaupam otroka, naj bo kaj narobe... je pa preprosto rekel, da saj moj oče lahko pride kaj pogledat gor, naj ji zjutraj vse razložim, nato je pa rekel, da naj že neham, da se on noče več o tem pogovarjati, da jaz nisem nič kriva, poudarja in da mi je to že tako povedal. Moram reči, da je moj mož drugače zelo fajn, ampak zdi se mi zdaj razpet med mano in svojo mamo, in rekel je tudi, da on ji ne misli pomagati, ker si tako ne prizna. Ona misli, da je rešitev pač to, da poje tableto kdaj pa kdaj. Nevem več kaj naj storim. Rekla sem možu, da ne bom gledala, da jo bo čuvala. On tiho in nič ne reče. To je komunikacija?? Zadnje čase je glede teh pogovorov ZELO čuden. Jaz mu razlagam, postavim pred dejstvo itd., on pa nič ne reče. Ko ga vprašam oziroma rečem, kaj misli, reče le, da jaz nisem nič kriva v vsej tej zgodbi. Že danes me je groza, ko se je jutri najavila oziroma ji je mož rekel, da naj pride... res, dolgo ne bom mogla več! [sm=smiley19.gif]

Stran: << < Prejšnja stran 1 [2] 3 Naslednja stran > >>