|
Bakfark -> RE: Zmanjšanje JU/JS? Ali spanje na lovorikah? (23.5.2013 18:40:33)
|
Kar se teme tiče - mislim, da smo naredili opasno digresijo. Videti je, da se vsi zavedamo sranja v katerem je država. Ne bi rekel, da kdo premore več ali manj socialnega čuta od drugih (razen izjem morda), mi se ves čas vrtimo v krogu, na obeh straneh je zaznati elemente nasprotne strani, lebdi se med sočutjem do ubogega, izkoriščanega delavca, do zavedanja o surovem, neprilagodljivem primitivcu, ki potrebuje saamo čvrsto roko in trdo palico, od diktature proletariata preko lumpenproletariata v neko novo, svetlo prihodnost. Če imamo sistem kakršen je, pa magari se on kazal zgrešen, morda je nasta ravno zato ker nam je bil nekako najbližje. Slovenija majhna kot je, kjer vsak vsakogar pozna, kako sploh imeti možnost izogniti se, korupciji, nepotizmu, klientelizmu, nepoštenim in nepravičnim poslovnim praksam, ki zavirajo naš razvoj. Ne govorimo o ostankih komunizma, temveč o problemu miselnega preskoka. Če smo še nedolgo nazaj bili trradicionalno solidarni, pomagali drug drugemu, se te stare "vrline" danes skozi merilo kapitalistične ideologije vidijo kot hiba stare izrojene zapuščine. Bojda na Danskem ne obstaja usluga znotraj družine, da bi sin popravil materi računalnik, ali da bi si ga ona sploh drznila prosit za kaj takega, zastonj valjda, niti ni naboru njihovih možnosti. Normalno ali ne, naj presodi vsak sam, to je mentalni okvir, v katerega bi naj preskočili, da bi lahko znova zablesteli.
Liliana, se strinjam v marsičem, jaz te sicer ne bi označil za JJ-evo pionirko, idejo ki zastopaš, je pač tej stranki najbližje. Kar pri tebi in drugih vidim kot problem, je neke vrste histerično izničevanje lastne sramne preteklosti. Po principu janičarjev, ki da bi se dokazali kot "pravi" Turki, tega niso mogli storiti drugače kot pretiravati in do lastnega ljudstva biti duplo bolj zajebani kot Turki sami. Tisti, ki vidi sovražnika v lastnih vrstah ni nič manj pomemben, kot tisti ki ga vidi v tujih. Mi danes zelo težko presojamo demokraatično-liberalne okvirje, ker se nam naš v tem trenutku zdi tako katastrofalen. In pri tej samokritičnosti, ki dokler je zdrava lahko samo koristi, vendar takšni kakršna je, prvenstveno nasilna in histerična nismo v stanju terzno presoditi alternativo, ki se nam nudi, vsiljuje. Se strinjam, v Sloveniji ni neoliberalizma, kot ga poznajo na Zahodu, vzklikanje proti, proti prepričanju večine pravzaprav ni usmerjeno naspram obstoječemu (ker ga v bistvu ni) temveč proti njegovi uvedbi. Diskreditirano ini diskvalificirano je vse kar diši na državno, javno. Čeprav je osnovna ideja, da naaj država ljudstvu služi, se danes dozdeva, da je sama sebi namen. Nisem pprepričan, zdi se mi da je glavno vprašanje danes, kdo in kako je lahko to dovolil, mene bolj zanima kdo in zakaj je nekdo to dovolil - kako je možno, da se o tem nikoli ni govorilo, da bi se zdaj naenkrat vse izvedelo, klobčič naenkrat in nenadoma odmotal, vse nečednosti naše države naenkrat razkrile, zaupanje v institucije je vse manjše, cena nam vsakim dnem vse bolj pada, razprodaja pa se pripravlja. Hočem reči, v kolikor je socialna država v njenih zadnjih izdihljajih, ljudje tako nejeverni in razočarani, da so že nerazumni, si sploh lahko predočimo v kaj se zares spuščamo. Pred očmi imamo veliko Nemčijo, Skandinavce, pozabljamo ali pa se sploh nikoli nismo zavedli, da smo periferija, padli so celo miti o pregovorno pridnih Slovencih, in takšne kot smo, ponižne, obupane in polne samoprezira naj bi nas nekdo drug tretiral malenkost bolj kot sebe sami. In povrh vsega še ta fama o deregulaciji, umiku države, nižjih davkih, večjih možnostih... Da počasi zaključim s tem, ne da se mi več... V ravzpiti pogovorni odaji na nacionalki, teden-dva nazaj sem imel priliko videti uspešnega slovenskega podjetnika v tujini, ki edine vzroke za neuspeh tukaj navaja pogoltno državo, previsoke davke in prispevke, ki da so preko višjih stroškov vplivajo na njegov dobiček. Kot primer kapitalu prijazne, ohlapne države je navedel Srbijo, kjer ima proizvodnjo. Med vsemi razlogi umika na tuji trg niti približno ni navedel poceni delovne sile. In voditelj se je zelo strinjal z njegovimi navedbami, o njegovi pronicljivosti in lucidnosti, o oštri kritičnosti pa tokrat ni bilo ne duha ne sluha. Ponovno - menda nam niso ostale skrite negativne posledice globalnega, eksploatatorskega kapitalizma, ne samo, da naj ne bomo več kritični, temveč za božjo voljo prenehajmo s to paranojo zoper najboljšega izmed najslabših sistemov.
Mislim, da ne bom niti popravljal, objavljam brez čistopisa...
|
|
|
|