Vijoličarka
|
Pozdravljen Lukka, bom še jaz malo zafilozofirala. Po moje je prvi korak k reševanju problema točna in jasna definicija le-tega. Če ti ne veš, kaj te točno muči in ne znaš razložiti papiju (upam da nisem pobrkljala, če prav razumem, si ti oči, on pa papi), on pač misli ne bere in vse skupaj se ponavadi potem razvije v neko brezplodno pričkanje. Občutljivost, v katero te je, po mnenju mateyke, prignalo likanje, pa je mogoče ravno v tem, da nekaj objokanega v tebi pričakuje, da ti bodo drugi brali misli oziroma ugotovili tvoje probleme, ki jih še sam ne znaš definirati ter jih še rešili zraven. Definiraj najprej problem zase in pri sebi. Mogoče iz muhe delaš slona. Mogoče vse skupaj izhaja iz tebe, tvojih predstav, iz prirojenih in privzgojenih vzorcev. Praviš, da izhajaš iz konservativnega, vaškega okolja in domnevam, da ti ni bilo lahko v sebi odkrivati drugačne misli in hrepenenja, kot so tisti, ki so veljali v družbi. Še vedno te prizadene, če se ti ljudje v obraz lažejo, da so ''napredni'' in da je gejevska družinica super, za tvojim hrbtom pa govorijo vse drugače. Domnevam, da je bilo potrebno veliko poguma in neprijetnosti, da si si ustvaril življenje, kakršnega si si želel. Zdaj si postal nekakšna ''stay at home mum''. Ta vloga je nekako tradicionalno definirana v ženski in tudi ženske, čeprav od malih nog vzgajane zanjo, v veliki meri bežijo stran od nje, če se le da. Ker je družba v veliki (preveliki) meri taka, da vrednoti delo po prisluženem denarju. Tudi v sodobnih in bolj pametno vzgojenih ljudeh še vedno tiči velik del takšnega razmišljanja. Včasih se mnenja tipa ''samo moje delo je najtežje, samo moje okoliščine so najbolj zoprne, samo jaz vem kaj so pravi problemi'' pojavi tudi v najboljšem partnerstu. V mili obliki, sicer, ampak pojavi se. Vama se je spremenilo življenje. Ti si vezan na dom, si oči, čistilec, pralec perila... Papi pa hodi v službo in prinese domov potreben denar. Ti si več s polžiko, on dobi več priznanja s strani sodelavcev in pacientov ter nakazano plačo. Ti imaš cel kup problemov, ki jih moraš rešiti in mogoče papiju pripada predvsem prijetnejši del druženja s polžiko. On ima službene probleme, tako da mogoče vsak od vaju mogoče misli da je drugemu fino, ker mu je to in to prihranjeno. Mogoče si papi včasih želi, da bi bil on doma s polžiko in si to vse skupaj malo preveč pravljično predstavlja, pa mu ni jasno, zakaj ne bi ti dal velurjev prati takrat, ko ti je rekel. Ali pa si misli vse kaj drugega. Mogoče misli, da bi velurje dala prati zdaj, ko ti on lahko odnese perilo dol. Mogoče pa misli, da ti preveč delaš in bi ti na nek način rad pomagal. Mogoče sploh ne misli, da je tebi lažje. Mogoče samo rad pere skupaj s tabo, mogoče mu je fino hoditi s tabo k pralnim strojem. Morda bi rad videl, kako se upravlja s pralnim strojem. Mogoče se preveč ukvarjaš s tem, kaj si drugi mislijo oziroma da te kaj obsojajo? Kar si drugi mislijo, naj si pač mislijo. To je njihov in ne tvoj problem. Tvoj način življenja pač ni tradicionalen in na nek način orješ ledino in to ni enostavno. Po pravici povedano, ne morem si točno predstavljati, s kakšnimi problemi se srečuješ. Morda vse skupaj izvira iz občutka, da si stalno na ocenjevanju, ti dosti bolj, kot papi, ker papi vseeno živi bolj v tradicinalnih okvirih, kot ti. Meni moj partner včasih pravi, da preveč zahtevam od sebe in v svetu, kjer ljudje v glavnem zahtevajo predvsem od drugih, je to težko. Morda tudi ti preveč zahtevaš od sebe? Morda zato stalno misliš, da ti drugi nekaj potiho očitajo, čeprav ti ne? Lahko je čisto nekaj tretjega, ampak do odgovora lahko prideš samo ti sam. Ko ti bo jasen problem, ga mirno predebatiraj s papijem. Kakšno soboto, ko bo polžika pri babici. Saj bo. Bistveno je, da se pogovarjata, da ne držita v sebi. Mi pa nekaj ni jasno, kako bi dal velurje prati skupaj z brisačami. Če so ti velurji res flis, kot misli ronja (tudi sama se k temu nagibam), se perejo največ na 40°C, brisače pa najmanj na 60°C.
< Sporočilo je popravil Vijoličarka -- 10.4.2013 0:08:43 >
_____________________________
When you stand before God, you cannot say "but I was told by others to do thus" or that "virtue was not convenient at the time."
|