|
Anonimen -> RE: Novembrke 2013 (27.5.2013 19:34:08)
|
Čao babuške,
marelcaspelca - Ne morem verjeti, da se moraš "jajcat" za bolniško ob takšnih težavah [sm=smiley13.gif]. Očitno ti modeli na komisiji ne razumejo, da pač vse nosečnosti ne potekajo brez težav in gladko kot recimo pri moji prijateljici, ki je bila že 2,5 meseca noseča na 42-kilometrskem maratonu, saj ni vedela, da je noseča. Očitno jim je čisto vseeno, če se zgodi še kakšen ss več, itak so vzroki vedno neznani, kaj pa to pomeni za vsako žensko individualno, pa že več ni njihova stvar, s tem pa naj se ginekologi potem zafrkavajo [sm=smiley21.gif].
Poleg tega pa je danes večina služb pretirano stresnih že za zdravega človeka, kaj šele za nosečnico ali celo nosečnico s težavami. Jaz bi komot šla v službo, če se mi ne bi bilo treba vsak dan 1 uro voziti z avtom, bi v službi lahko tudi ležala, ko bi se slabo počutila, bi me začel boleti križ ali bi mi začelo razbijati srce. Pa da bi lahko v miru pojedla dovolj obrokov in ne bi bilo psihičnih pritiskov. V moji službi že samo slednje ni mogoče, saj vsak dan lovimo roke za tisk in brez stresa enostavno ne gre. In pri meni je bil prav stres na delovnem mestu tisti, zaradi katerega sem skoraj izgubila otroka. Po zelo stresnem delovnem dnevu, ko sem samo čakala, da pridem domov in se uležem, sem samo stopila iz avta in mi je stekla kri po nogah. Rešilec in urgenca, kjer so mi povedali, da imam 50:50 možnosti in hematom na dnu posteljice. Na srečo je moja miška preživela, toda po malem sem krvavela še cel mesec. Potem sem že nehala krvaveti, toda ko sem dobila odločbo od komisije, da sem sposobna za delo, sem čez dva dni od vsega sekiranja, kako bom zmogla službo, ponovno začela krvaveti. Tako da naj nihče ne govori, da stres ne vpliva, pri meni je več kot očitno vse težave povzročil prav stres. Pa po naravi sploh nisem oseba, ki bi se veliko sekirala in bila zaskrbljena, temveč sem neozdravljiva optimistka. Toda po dveh splavih v pol leta so se moji strahovi očitno tako povečali, da jih moje telo lahko predela le v mirnem okolju. Sodoben način življenja več kot očitno ni naklonjen nosečnosti, saj že stare kitajske modrosti učijo, da se mora ženska v nosečnosti umiriti in usmeriti vase, da lahko steče energija v plod. Ne pa moderne ženske, ki kar tekmujejo med sabo, katera se bo lahko bolj pohvalila, da je njeno življenje popolnoma isto kot prej, ko ni bila noseča. Mislim, da s tem zavajajo same sebe in da jih potem zadene šok, ko rodijo, saj življenje z otrokom ni isto kot brez njega in nosečnost je čas, ko se je na to spremembo treba privaditi, se nekako posloviti od obdobja brez otroka. To seveda ne pomeni, da se bo vedno vse vrtelo samo okrog otroka, toda življenje se vsekakor spremeni, v nekaterih pogledih na slabše, v večini pogledov pa na lepše, če človek v starševstvu zares uživa. Joj, spet sem napisala roman [sm=jezicek.gif].
Vesela sem za vse vas Novembrke, ki ste brez večjih nosečniških težav, me, ki jih imamo, pa tudi počasi in vztrajno korakamo proti porodu in novembra bomo vse veselo objemale svoje otročke [sm=bravo.gif] [sm=bravo.gif][sm=bravo.gif].
Čao čao,
NenaLena
|
|
|
|