taška30
|
Zanima me kako se oz. so se vaši 4-5 mesečniki odzivali na tujo okolico in ljudi.
Pri nas je namreč že kak mesec obup glede tega.
Začelo se je ko smo šli na morje, v apartma, prvi dan se je večinoma drla, potem se je navadila in je bilo ok. Vmes smo šli na obisk k sodelavki, ki je bila v bližnjem kampu v prikolici, po 5 minutah se je začelo vpitje in obisk je zgledal tako, da je tulila inspala, tulila in spala, tudi moje naročje jo ni pomirilo...sem rekla, ok, mogoče ji je bilo tako vroče, ker je bilo res 35°.
No, kak teden za tem smo šli na obisk k mojim, lupino prinesemo v stanovanje, moja mami stopi k njej in reče: Ooo, Manca, mala pa v jok in spet vpitje do konca obiska, vmes je od muke malo zaspala.
Čez en teden k njegovim na obisk, ista zgodba. Ko pa pridemo domov, pa takoj smehec, zgleda vsa blažena, da je doma v znanem okolju.
Tudi če se ji kdo preveč približa z obrazom (npr. sosedje na hodniku, ko jo ogovorijo), takoj začne nabirati..
Jaz upam, da je to le ena faza, čeprav se kar malo bojim, ker mala je res večinoma le z nama, tu pa tam kdo pride na obisk za urico, dve. Ampak pri nas doma je vse vredu, se nikogar, ki pride ne boji in se vsem smeji.
No, kaj pravite?
Taška
|