IZVIRNO SPOROČILO: pelin

V bistvu sem tule bolj kot ne dobila občutek, da tule ne gre za obojestransko željo, temveč se tu dva razhajata....in eden našteva razloge za in drugi proti...eden , ki si otroka želi, se mu zdi njuno ekonomsko stanje čisto zadovoljivo...drugi, ki si ga ne želi, pa na to ne gleda tako....Če imam prav, bosta lahko ob tem neskladju želja imela zlat grad in finančno priskrbljenost za vedno , pa bo še vedno premalo denarja in finančne gotovosti, da bi uštimala otročka....

IZVIRNO SPOROČILO: mari1234

meni se zdi pa zrelo in odgovorno tako razmišljanje. hvalabogu ne bo spet nekaj otrok odvisno od državne (socialne) pomoči in ne bo še ena mamica pisala, da je brezposelna in spraševala, kaj ji pripada
svoje otroke naj bi preživljali sami

IZVIRNO SPOROČILO: mari1234

meni se zdi pa zrelo in odgovorno tako razmišljanje. hvalabogu ne bo spet nekaj otrok odvisno od državne (socialne) pomoči in ne bo še ena mamica pisala, da je brezposelna in spraševala, kaj ji pripada
svoje otroke naj bi preživljali sami

IZVIRNO SPOROČILO: Anonimen

IZVIRNO SPOROČILO: mari1234

meni se zdi pa zrelo in odgovorno tako razmišljanje. hvalabogu ne bo spet nekaj otrok odvisno od državne (socialne) pomoči in ne bo še ena mamica pisala, da je brezposelna in spraševala, kaj ji pripada
svoje otroke naj bi preživljali sami

podpis pod tole

res je, da noben ne ve, kaj nas čaka v prihodnosti, ampak samo ljubezen pač ni dovolj, da spraviš otroka na svet

Zakaj sem pa postavila to vprašanje na forum, je pa čisto moja stvar. Zato, da bi iskala luknje v zakonu pa zagotovo ne.

mogoče ljubezen res ni dovolj. je pa prva in daleč najpomembnejša stvar, da se za otroka odločiš. žal jih vse več na to pozablja. potem pa ukvarja z ločitvami, preživninami itd. trdno partnerstvo je prvi pogoj za srečne otroke. in boljša popotnica za življenje kot kup denarja.

IZVIRNO SPOROČILO: josephine27

IZVIRNO SPOROČILO: mari1234

meni se zdi pa zrelo in odgovorno tako razmišljanje. hvalabogu ne bo spet nekaj otrok odvisno od državne (socialne) pomoči in ne bo še ena mamica pisala, da je brezposelna in spraševala, kaj ji pripada
svoje otroke naj bi preživljali sami

se strinjam s tem, da naj bi otroke preživljali sami. samo življenje se včasih obrne tudi tako kot nismo planirali. lahko rečeš zdaj imam dovolj, da lepo živimo z enim, dvema, tremi, kolikor se pač odločiš. kdo jamči, da bo enako čez dve, pet, dest let. preden otroci odrastejo je dolga doba. in ndč ti prav nič ne pomaga če gre firma v stečaj. poznam družine ki jim je šlo super pred 10 leti, ko so se odločali za otroke, zdaj pa komaj iz meseca v mesec pridejo. zato se mi zdi vsako kalkuliranje glede otrok nesmiselno. ok pustimo primere, ko sta oba brez službe. ampak al bomo s toliko evri prišli skoz al ne... vsak ima drugačen življenski stil.

Tudi to, da je ženska brezposelna in da živi pri partnerju in v večji meri čist odvisna od njega, ni po mojem okusu in bi krepko premislila, če bi se podala v nosečnost.

Glej saj ne vprašuje za deset__ let vnaprej, ampak za zdaj. Nihče ne ve kaj se lahko v prihodnosti zgodi, bolezen, nesreča, .... in tako razmišljat je res bv.
Ne ona ne sprašuje za zdaj, saj ne bo danes rodila...ona v bistvu pričakuje, da bo imela enako finančno situacijo , ki jo ima danes tudi čez devet mesecev...to pa je resnično brez veze....te zadeve se žal ( sploh v današnjih časih) spreminjajo, dnevno, tedensko....kaj šele v devetih mesecih....nihče na prihodnost čez deset__ let ni niti nakazal, pomislil...

Da pa nekdo preden da se odloči za otroka, malce pogleda finančno stanje in da ima rešen stanovanjski problem je pa samo pohvalno. Še preveč, večina žensk se odloča impluzivno za otroka, ker si ga želi, ker ga imajo že vse, ker...., nima pa pošlihtanih osnovnih življenskih razmer, pa živi v stilu: eh saj nekako že bo. Potem pa jamrajo po forumih, pa fehtarijo ipd., na koncu še ljubezen izpuhti in kaj ostane? Sama z otrokom in ne ve kod ne kam.
Ne v zadnjem času se na žalost ogromno mladih o rojstvu otroka odloča na takle način podobno kot se avtorica.....kar je naravnost žalostno...takšno strogo načrtovanje naraščaja se mi zdi neprimerno, nepotrebno ( s tem ne mislim zaletavega masovnega delanja otrok), sploh če sta partnerja zdrava...zelo malo je takih impulzivnih, ki jih ti opisuješ....tisti, ki jih ti opisuješ so še iz malo nazaj, ko je bila sociala in država na sploh bolj naklonjena množičnemu rojevanju....tisti pa res sedaj vlečejo bolj kratko...samo tisti so v večini še vedno impulzivni in še vedno tako živijo...to je pač druga skrajnost, ki je prav tako neustrezna kot pretirano caganje in preračunavanje...

Tudi to, da je ženska brezposelna in da živi pri partnerju in v večji meri čist odvisna od njega, ni po mojem okusu in bi krepko premislila, če bi se podala v nosečnost.

Nikjer nisem zasledila da ona živi pri partnerju....kot razumem, sta za rešitev skupnega stanovanjskega problema najela kredit, tako da bo stanovanje nekega dne najbrž od obeh...In ženska je odvisna od partnerja le toliko kolikor sama želi biti....tu se ne govori le o financah... in tako kot je v partnerstvu reševanje stanovanjskega problema skupno , je tudi načrtovanje in podajanje v nosečnost.....tu se ne gre, da bi le ona razmislila o tem, če bi se podala v nosečnost...fizično je že ona tista...toda podajanje v nosečnost ni le nošenje trebuha, temveč marsikaj drugega tudi...kar je na obeh...pač skupna odločitev...

Služba vsaj enega partnerja in rešen stanovanjski problem je v teh časih nekaj, zaradi česar si lahko precej miren.

IZVIRNO SPOROČILO: Anonimen

1300 neto plače, moj bog, bi bili bogati če bi toliko zaslužil.
500 evrou plače, jaz brezposelna, s tem da sva si komlet stanovanje, veliko 100 kvadratov opremila v 7 mesecih, in najinemu otroku ni nič mankalo. in vsake 3 mesece si gremo glavo kam spočit, naj bo to eu prestolnica ali pa toplice. in ja z najinimi (sedaj) 900 evri. vse se da če se želi.

IZVIRNO SPOROČILO: Tippi

Morda bom zvenela skrajno neodogovrno, pa mi je vseeno. Zato povem.
Za nosečnost sva se odločila iz ljubezni en do drugega in zaradi želje po otroku, ki bo sad najine ljubezni. Tukaj služba, stanovanjski problem, kariera, šola in še kaj, nima veze.

Jasno, da pomisliš tudi na vse ostalo, pa vendar, ni to bistveno pri odločitvi za otroka! Ne gre zanemariti okoliščin, kot so starost, bolezni, itd.