|
ronja -> RE: Babice so zlate, ampak..... (26.1.2013 10:38:49)
|
Kar se kavbojk tiče, ji dam prav, res niso najbolj zdravo oblačilo, sploh za dojenčke, kar so nam že v mš razložili (so bolj trde kot jersey in tisti debeli šivi žulijo, tudi če niso oprijete, kar je sploh zoprno), ni pa nič narobe, če jih vsake toliko daš gor tamalemu, ker se ti pač fajn zdi, ko zgleda kot velik:). Navadno jih doma tako nimamo v kavbojkah;). Meni sicer ni problem se pogovarjat z babicami (tudi tujimi, ker me čisto zanima, kako so včasih delali (firbec, saj me nihče ne sili, da delam tako) in zakaj se jim kaj zdi ok in kaj ne). Sem navajena zavijanja z očmi, ker delam marsikaj drugače (recimo dojenčki brez plenic, ta je najbolj vnebovpijoča;) , vendar ljudje ko vidijo, da stvari delajo in so otroci srečni, se jim navadno celo fajn zdi. Samo šanso jim moraš dat;).
Kar se tiče obiskov babic pri zdravnikih, pa ne vidim problema: če si to babica in mama želita, pa naj prideta obe. če je mami težko sfolgat sami, pa ji je lažje, če ima še koga zraven, zakaj pa ne, zakaj bi se matrala? A mora bit nujno moški, ki je otroka zaplodil? Po moje ne. Včasih se razideta in potem to vlogo sekundarne podpore prevzamejo družinski člani, včasih drug moški, ma nima veze, samo da jim laufa:). Babice tako navadno zunaj počakajo (v čakalnici) in po moje res niso v napoto, pa če je mama potem manj živčna z vsem coknpokom, ki ga mora s sabo vlačit... je samo dobro:).
PS: ne, nikoli ni šla nobena babica z nami k zdravniku, razen na uregenco takrat, ko ji je tamala padla iz igral, ker si je to sama želela. Meni je pač lažje, če grem sama kot komplicirat z babicami, vendar je to zelo odvisno od vsakega posameznega para, tako da ni pravila. Če je mami in babici ok, potem bo tudi otroku in je vse v redi:).
|
|
|
|