Kako bi se počutile, če... (Polna verzija)

Forum >> [Partnerstvo] >> Spolnost



Sporočilo


Anonimen -> Kako bi se počutile, če... (24.1.2013 12:41:08)

...bi en dan pred svojim rojstnim dnem rodile (CR) drugega otroka in...mož ob rojstnem dnevu ne bi premogel niti enega ˝vsenajboljše˝ in ene vrtnice? Sedaj je že cca 6 mes. od poroda ampak...rožice še vedno nobene od nikoder. Ne vem...jaz sem bila takrat zelo žalostna, prizadeta...ker...ko sem mu to omenila je rekel da je bil takrat pod hudim stresom ( celo AD si je moral priskrbeti[sm=zmeden.gif]) in da niti pomislil da na moj rojstni dan. Ko ga včasih pohecam da kakšno rožico bi mi pa lahko kdaj prinesel, naletim na gluha ušesa. Ne vem no...ali res moški, podarjajo pozornost naklonjenost samo v prvih letih zveze, potem pa postane vse samoumevno, ali imam le jaz takšno ˝srečo˝?
Ker druagče se še kar dobro razumeva, se mi zdi...[sm=smiley13.gif], ker pravijo da pogovor rešuje vse, ampak...če začnem pogovor o nekem problemu (npr. njegov stres in depresija in uživanje AD ob rojstvu drugega otroka), se pri njemu ˝vklopi˝ monogovor tako da jaz sploh ne pridem do besede in razpreda tako na dolgo in široko in vse tako lepo diplomatsko obrne da na koncu sem jaz krivec za vse. Ne vem no...včasih sem tako prekleto utrujena, da...




aknela123 -> RE: Kako bi se počutile, če... (24.1.2013 21:18:52)

če bi dan pred rojstnim dnevom ali pa tudi na svoj rojstni dan rodila otroka, bi bila tako srečna, da se na svoj rojstni dan še spomnila ne bi. samo tega ti verjetno nisi hotela slišat.
rožico včasih od moža dobim, ko mu kar konkretno namignem, kje jih prodajajo, včasih pa si jo kupim kar sama. ženske se lahko velikokrat kar same osrečimo, pa še možu privarčujemo jamranje [sm=smiley1.gif].




LuLu -> RE: Kako bi se počutile, če... (24.1.2013 21:31:33)

Jaz sem en dan pred svojim roj. dnevom tudi s carskim rodila prvega otroka. Oče otrok, je bivši partner. Tudi ni preveč poudarjal mojega roj. dne... Ni bivši brezveze [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image]
Vsi ostali, prijatelji, člani družine pa zmorejo ločiti ta dva dneva in vsakemu posebej čestitati. Mogoče je tvoj res bil preveč obremenjen, mogoče si ti preveč občutljiva, ampak mislim, da ne bi smelo biti  težko partnerju zaželeti vse naj za roj. dan.




mateyka -> RE: Kako bi se počutile, če... (24.1.2013 21:52:26)

kaj pa vem, te razumem, samo ne morem bit nepristranska - sem namreč enkrat pozabila na rojstni dan svojega moža. sicer sva bila takrat 3000 km narazen, samo vseeno; kakor praviš, vsaj "vse najboljše" prek sms - tud tega ni blo. kot bi rekla ghetto bejba 2 days later : wtf? u had BD? oh shit! [sm=jezicek.gif]




Brisani uporabnik -> [Brisano sporočilo] (24.1.2013 23:34:44)

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]




Anonimen -> RE: Kako bi se počutile, če... (25.1.2013 7:05:14)


IZVIRNO SPOROČILO: Gromska

Ne vem, no, mi živimo v drugi pravljici. Saj ne rečem, da ne bi pasalo malo rožnate pozornosti, a če vse ostalo štima, se ne bi kaj preveč vznemirjala. Je pa res, da sem rabila kakšno leto ali dve, da sem sprejela njegov antipraznični način, ker v primarni družini je pa bila druga pesem. Ampak saj zato pa imaš v življenju okoli sebe več ljudi, da ti vsak da in te nauči nekaj drugega. Ne sekiraj se v glavnem, če ostalo kolikor toliko štima ... Če meni ženska duša kaj ponagaja, si kupim tisto za srce kar sama, včasih me preseneti kdo iz primarne družine ali kak prijatelj, ampak zares šteje itak kaj drugega.



Zelo lepo napisano! Antipraznični način...jaz se težko privajam nanj..nekako mi ne gre, ampak...se bom očitno morala, ker...v njegovi družini tega ni.




Tippi -> RE: Kako bi se počutile, če... (25.1.2013 8:20:24)

Hja. Čist odvisno od osebe. Enim to ful pomeni, drugim nič.

Jaz sem ena tistih, ki so mi datumi raznih RD, obletnic, španska vas. Oziroma še bolj natačno, nimam tega daru, da bi si zapomnila, niti si te stvari nikamor ne pišem. Tako da se mi pogosto zgodi, da pozabim, ali pa voščim prekmalu, včasih prepozno, pač po spominu. Do danes, v vsem tem času odkar brcam po zemlji, ni bilo zaradi tega nobenih zamer. Govorim o prijateljih, sorodnikih, itd.

Kar se pa tiče rojstnega dneva staršev, otrok, partnerjev, tisto pa mi pomeni, vsaj tisti vsenajboljše. Darila, rože, itd. mi nič ne pomenijo, objem, poljub najbližjih, tisto pa ja.

Da potegnem črto. ja, jaz bi bila žalostna, če bi moj dragi spregledal moj rojstni dan. Rožo sem samo parkrat dobila, nazadnje tisto iz hoferja, ko so jih zastsonj talali za valentinovo, al je bil 8 marec, nisem več ziher, jo je prodajalka dala meni, pa jo je dragi vzel iz mojih rok in mi jo še enkrat dal [sm=smiley36.gif] Z darili pri nama je pač tako, včasih se obdarujeva, včasih ne, vse stvar dogovora, predvsem pa drugih finančnih zalogajev, ki so v danem trenutku na tapeti. ampak besedica vsenajboljše in poljub, brez tistega pa nikoli.

Sočustvujem s tabo, da je "pozabil" [sm=smiley13.gif]




Frodo Bisagin -> RE: Kako bi se počutile, če... (25.1.2013 9:05:56)


IZVIRNO SPOROČILO: Anonimen

Ko ga včasih pohecam da kakšno rožico bi mi pa lahko kdaj prinesel, naletim na gluha ušesa. Ne vem no...ali res moški, podarjajo pozornost naklonjenost samo v prvih letih zveze, potem pa postane vse samoumevno, ali imam le jaz takšno ˝srečo˝?


Zakaj ga pa hecas? Povsem resno mu povej, da pricakujes, da se bo vsake toliko ( vsaj za praznike) spomnil in ti prinesel roze.

.če začnem pogovor o nekem problemu (npr. njegov stres in depresija in uživanje AD ob rojstvu drugega otroka), se pri njemu ˝vklopi˝ monogovor tako da jaz sploh ne pridem do besede in razpreda tako na dolgo in široko in vse tako lepo diplomatsko obrne da na koncu sem jaz krivec za vse. Ne vem no...včasih sem tako prekleto utrujena, da...


On govori in ti potrpezljivo cakas... [sm=smiley13.gif]
Naslednjic se pripravi in se drzi osnov - kaj je problem, kaksna resitev je zazeljena in kaj je treba naredit, da se pride do zazeljene resitve, pa odpikaj ti svoj monolog. Vse kar se konkretno in direktno ne tice konkretne zadeve komot zavrnes s tem, da to ni predmet debate niti v povezavi z njo, pa tudi pazi, da debata ne prido do testega kaj je bilo pred nevem kolikimi leti...
Dopuscas mu, da vodi razgovor in zato ne prides nikamor. Zacni ti voditi razgovor in na tem vztrajaj. na zacetku je tezko, potem pa vse lazje. [sm=smiley1.gif]




Najaa -> RE: Kako bi se počutile, če... (25.1.2013 9:06:13)

Ja pri nas se to ne more zgoditi, ker še posebi odkar imava otroke, se o rojstnih dnevih pogovarjamo že tedne prej. [sm=smiley36.gif] Tamali vesta vse naštet kdaj ima kdo in večkrat sprašujeta, kateri mesec je in študirata, kdo je naslednji na vrsti. Tako da moj tega ne pozabi. Preden sva mela otroke pa tudi ni pozabil, ker moj RD je na praznik in sva takrat vedno mela kakšne plane, ki so vključevali žur za RD... On je sicer bolj tak za te datume... pozabi pa ne namerno. Na darila se tudi požvižga. Ampak sem to sprejela, kaj čem se sekirat. Zato pa zna med letom presenetit kar tako...




alda -> RE: Kako bi se počutile, če... (25.1.2013 9:55:21)

priženila v družino ,kjer so vsakršnikoi prazniki pomenili kar neki, seveda pa so se prištulili zraven povsod z izgovorom:A res?..Ma kaj nimaš šele drug mesec? Bom pa drugič kako malenkost prnesal..stisk roke je mogoče bil al pa ne, odvisno.
Sama sem pa pač tak tip, ki mi predvsem rd in npr, obletnica poroke , pa zdaj tudi žal obletnica smrti  mojih staršev veliko pomeni.
Saj ni treba lih Mustanga da mi parkira v garažo, al pa prnese celo cvetličarno domov, se mi pa fajn zdi da mi zjutro pritisne posebnega  lupčeka in ponavadi me zjutro čaka rafaelo na mizi.  No pozabit pa itak ne more, ko ga ravno tako kot pri Najaa otroci kar naprej dresirajo kdaj so rd in kdaj je kak praznik [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image]

zdaj pa odg. avtorci: to da si rodila na svoj RD je še razlog več, da bi se nanj spomnil, pa tudi če kak dan pozneje. Za dobre želje ni nikoli prepozno, Ma razni izgovori so mi mimo žal.
Pa tudi da ga sama nekako prosiš oz. prisiljuješ da bi ti pa kaj prinesel-magari rožico , je brez veze-boljš da si jo greš sama kupit,če imaš željo in še kupiš tako kot si sama želiš!
Plačaš jo pa lahko vseeno z njegovo kartico [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image]




Frodo Bisagin -> RE: Kako bi se počutile, če... (25.1.2013 11:57:58)


IZVIRNO SPOROČILO: alda
Pa tudi da ga sama nekako prosiš oz. prisiljuješ da bi ti pa kaj prinesel-magari rožico , je brez veze-boljš da si jo greš sama kupit,če imaš željo in še kupiš tako kot si sama želiš!
Plačaš jo pa lahko vseeno z njegovo kartico [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image]


[sm=smiley36.gif][sm=smiley36.gif][sm=smiley36.gif]
Oprosti ampak.. pomislila sem, da ce enako ravnamo recimo (ker smo ze na podforumu o spolnost) ko se gre za zelje in potrebe v spolnosti - namesto da ga prosimo oz. prisiljujemo, da naredi nekaj kar nam je v veselje in nas zadovoljuje - je boljse da si sami slednje priskrbimo in opravimo...
IMO med fizicnimi in duhovnimi potrebami ni v principu neke posebne razlike. In ce je partner nekdo, ki naj bi z nami delil dobro in slabo in nekdo, ki naj bi nam bil najblizje, nevem zakaj mu ne bi povedali kaj nas veseli in od njega zahtevali, da tu pa tam pomisli na nas, nasa custva, potrebe in zelje... Komu bom pa povedala in od koga pricakovala, da misli name, moje pocutje in zelje, ce ne zivljenjski partner? Hudirja, saj nisem samska...






Anonimen -> RE: Kako bi se počutile, če... (26.1.2013 17:22:36)


IZVIRNO SPOROČILO: Frodo Bisagin


IZVIRNO SPOROČILO: Anonimen

Ko ga včasih pohecam da kakšno rožico bi mi pa lahko kdaj prinesel, naletim na gluha ušesa. Ne vem no...ali res moški, podarjajo pozornost naklonjenost samo v prvih letih zveze, potem pa postane vse samoumevno, ali imam le jaz takšno ˝srečo˝?


Zakaj ga pa hecas? Povsem resno mu povej, da pricakujes, da se bo vsake toliko ( vsaj za praznike) spomnil in ti prinesel roze.

[/color Ah... mi je malo čudno prosjačiti, ker potem...ne vem no... če ne razume kaj hočem povedati v hecu potem... . Sem mu ob njegovem roj.dnevu pripravila pozornost, pa ob najini obletnici in sem upala da...sedaj se bo še le on kaj spomnil, ampak...Sem se pa od poroda do sedaj že tolikrat pohecala da...se mi ne več...ker...se potem jaz počutim trapasto.]

.če začnem pogovor o nekem problemu (npr. njegov stres in depresija in uživanje AD ob rojstvu drugega otroka), se pri njemu ˝vklopi˝ monogovor tako da jaz sploh ne pridem do besede in razpreda tako na dolgo in široko in vse tako lepo diplomatsko obrne da na koncu sem jaz krivec za vse. Ne vem no...včasih sem tako prekleto utrujena, da...


On govori in ti potrpezljivo cakas... [sm=smiley13.gif]
Naslednjic se pripravi in se drzi osnov - kaj je problem, kaksna resitev je zazeljena in kaj je treba naredit, da se pride do zazeljene resitve, pa odpikaj ti svoj monolog. Vse kar se konkretno in direktno ne tice konkretne zadeve komot zavrnes s tem, da to ni predmet debate niti v povezavi z njo, pa tudi pazi, da debata ne prido do testega kaj je bilo pred nevem kolikimi leti...
Dopuscas mu, da vodi razgovor in zato ne prides nikamor. Zacni ti voditi razgovor in na tem vztrajaj. na zacetku je tezko, potem pa vse lazje. [sm=smiley1.gif]

[/color Jaz začenm neko temo in če zadanem nekaj kar...potem on vklopi in ni variante da začnem voditi. Se poskušam vklpiti v monogovor, ampak...me enostavno preglasi. Da bi se pa začela kregati, dreti...nočem se prepirati.
No ko on konča z razpredanjem...imam polno glavo filozofije obračanja teme kako in kaj je treba da se mi enostavno ne da začeti še enkrat vsega od začetka, ker...nimam časa poslušati v nedogled praznega nakkladanja.
Saj če se pogovarjava o vsakodnevnih stvareh, pogovor teče niormalno, ko pa se začne pogovor o globjih zadevah o najinem odnosu pa...bolje da sploh ne začenjam, ker...me prav utrudi, ker ne morem povedati kaj želim.





Frodo Bisagin -> RE: Kako bi se počutile, če... (26.1.2013 21:09:07)


IZVIRNO SPOROČILO: Anonimen
[/color Ah... mi je malo čudno prosjačiti, ker potem...ne vem no... če ne razume kaj hočem povedati v hecu potem... . Sem mu ob njegovem roj.dnevu pripravila pozornost, pa ob najini obletnici in sem upala da...sedaj se bo še le on kaj spomnil, ampak...Sem se pa od poroda do sedaj že tolikrat pohecala da...se mi ne več...ker...se potem jaz počutim trapasto.]


Hudirja, se o tvojih zaeljah in potrebah ne mores odktiro pogoviriti z mozem? Zakaj hec, zkaj skuasas prikrit, zmanjsat pomen in vrednost tvojih zelja in potreb... zdi se i, da je osnovni problem pri tebi in tvoji samopodobi. Tvoje zelje in potrebe niso snov za hece (zato se jih morda tudi neresno jemlje) temvec povsem resne un relevantne zadeve, ki jih potrebujes, da bos srecna.

.če začnem pogovor o nekem problemu (npr. njegov stres in depresija in uživanje AD ob rojstvu drugega otroka), se pri njemu ˝vklopi˝ monogovor tako da jaz sploh ne pridem do besede in razpreda tako na dolgo in široko in vse tako lepo diplomatsko obrne da na koncu sem jaz krivec za vse. Ne vem no...včasih sem tako prekleto utrujena, da...



On govori in ti potrpezljivo cakas... [sm=smiley13.gif]
Naslednjic se pripravi in se drzi osnov - kaj je problem, kaksna resitev je zazeljena in kaj je treba naredit, da se pride do zazeljene resitve, pa odpikaj ti svoj monolog. Vse kar se konkretno in direktno ne tice konkretne zadeve komot zavrnes s tem, da to ni predmet debate niti v povezavi z njo, pa tudi pazi, da debata ne prido do testega kaj je bilo pred nevem kolikimi leti...
Dopuscas mu, da vodi razgovor in zato ne prides nikamor. Zacni ti voditi razgovor in na tem vztrajaj. na zacetku je tezko, potem pa vse lazje. [sm=smiley1.gif]

[/color Jaz začenm neko temo in če zadanem nekaj kar...potem on vklopi in ni variante da začnem voditi. Se poskušam vklpiti v monogovor, ampak...me enostavno preglasi. Da bi se pa začela kregati, dreti...nočem se prepirati.
No ko on konča z razpredanjem...imam polno glavo filozofije obračanja teme kako in kaj je treba da se mi enostavno ne da začeti še enkrat vsega od začetka, ker...nimam časa poslušati v nedogled praznega nakkladanja.
Saj če se pogovarjava o vsakodnevnih stvareh, pogovor teče niormalno, ko pa se začne pogovor o globjih zadevah o najinem odnosu pa...bolje da sploh ne začenjam, ker...me prav utrudi, ker ne morem povedati kaj želim.


Potem mu napisi pismo, a ce bo zacel z monologom, vstani in odidi.
Odcutek, po temi kar pises je, da je on alfa, vodja in glavni v zvezi in vedno ko hoces vzdigniti glavo te on poklopi in te zlahka potisne nazaj - kjer ti je mesto...
Nekakos e mi dozedeva, da manj ko se on spomni na tvoje Rd-je obletnice itn.. se ti bolj na njegove RD-je itn.. in upas, da se bo spomnil in povrnil enako. Ne bo se spomnil niti ti vrnil na enak nacin. Ga bos morala spomniti in povedati kaj hoces... Ker v koncni fazi je tvoja pravica, da imas pricakovanja in njegova "obveza" ze s samim tem, da je tvoj partner, da tvoja pricakovanja poskusa izpolniti. Zveni grobo, pa v bistvu niti ni tako. Nisi nevredna pozornosti in za njo ne moras prositi - lahko jo komot zahtevas in se zaradi tega ne rabis sramovat.




Stanislava_ -> RE: Kako bi se počutile, če... (27.1.2013 8:23:40)

IZVIRNO SPOROČILO: Anonimen

No ko on konča z razpredanjem...imam polno glavo filozofije obračanja teme kako in kaj je treba da se mi enostavno ne da začeti še enkrat vsega od začetka, ker...nimam časa poslušati v nedogled praznega nakkladanja.


Pa se ti bo moralo dati [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image].

Vprašaj ga, če je končal, in povej, da naj te posluša do konca. Povej, kaj pričakuješ, tudi v pogovoru. Lahko ga tudi prekineš v monologu, in povej, da še nisi končala. Ponovi to večkrat - pač vaja dela mojstra - in vse življenje se učimo, in boš videla napredek. Lahko si tudi glasna, lahko tudi vpiješ - običajno to deluje kot šok, če si sicer pridna miška in ljudje znajo ali obnemeti ali pa kolerično planiti nazaj; pripravi se na oboje.

Tole, kar ti opisujem, je tehnika, ki se jo lahko izpili in s katero umiriš še navečjega kolerika. Običajni efekt je ta, da jim je potem nekaj časa nerodno, ko dojamejo vsebino tvojega sporočila, potem pa zečnejo 'sodelovati'. Torej, časa imaš še pol leta, do naslednjega rojstnega dne, ko pričakuješ - kaj? Voščilo in lep šopek rož? Torej povej to danes in vadi vajo, recimo vsak mesec na dan, ko imaš rojstni dan.

btw, nisem od velikih praznovanj, ampak ljudem, ki jim rojstni dan nekaj pomeni, z veseljem voščim - in je v veselje tudi meni. Potrudi se, ker boste na koncu zadovoljni vsi, ne samo ti [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image].




ronja -> RE: Kako bi se počutile, če... (6.2.2013 13:52:35)

če bi dan pred rojstnim dnevom ali pa tudi na svoj rojstni dan rodila otroka, bi bila tako srečna, da se na svoj rojstni dan še spomnila ne bi. samo tega ti verjetno nisi hotela slišat.

Verjetno enako. Sama sem rodila prvorojenko 1 dan pred NJEGOVIM rosjtnim dnem. Sicer sem imela darilo zanj že spakirano v torbi az v porodnišnico in je to še vedno njegova najljubša knjiga, vendar pa je on sam dejansko pozabil na svoj rojstni dan. Darilo je sicer dobil, vendar pa se po pravici povedano ne spomnim, če sem mu sploh čestitala, vse najboljše sem verjetno rekla, ko sem mu dala darilo, ampak... Vsekakor mu nisem mogla lepo čestitat, ker so najino pupiko kmalu po porodu odpeljali na IE z zelooooo slabimi napovedmi in sem samo jokala in hitela sem in tja (na IE, ko je bil čas za obiske, v laktarij vmes in gor na vizito in spet krog dalje...), kolikor se spomnim. Takrat sem si želela samo to,d a mi jo vrnejo, da bo zdrava, da bo vse ok. No, ta želja se mi je uresničila, samo ne še na njegov rojstni dan (na srečo že 1 dan kasneje:). Hočem rečt, da... so še hujše stvari. V takih trenutkih ti je vseeno za vse rojstne dni... Mogoče, da se je on tako ustrašil takrat zate, ker si imela CR ali kaj takega (nekateri se zelo bojijo bolnic in operacij, ne vem, če je tvoj mož tak)... Pogovorita se. morda je čisto zato pozabil, ker es je bal zate in za otroka...

Ne rečem: je lepo, če se spomni, je lepo, če ti prinese kako pozornost tako mimogrede... vendar vse to ni vredno deset_ine tega, da veš, da je tam zate, takrat, ko ga rabiš... To je tisto, kar res šteje... Res pa smo različni in nekaterim te stvari veliko več pomenijo, to je res. Vsak rad dobi potrditev, da ga ima izbrani rad, vendar pa ta potrditev ni enaka na začetku zveze in kasneje. Zame je recimo to, da vzame on bolniško, ker moram jaz delat tudi potrditev, da me ima rad... Samo da tega včasih ne vidimo... To pa seveda ne pomeni, da se ne zbuni, če si nekaj želiš - to moraš seveda povedat in vztrajat, da te sliši (nekaterim je treba večkrat povedat;).

Bi bilo pa fajn prit do dna razlogu, zakaj se mu je depresija pojavila ravno po rojstvu drugega otroka. Ali ni bil pripravljen nanj? Je bilo nepričakovano? Nekaj se očitno dogaja v njem in to ni fajn. Dobro bi bilo, da bi začela en drugega poslušat. Ti njegove litanije najrajši preslišiš, ker samo svoje goni in ima monolog, on pa tebe ne posluša...




Paštetka -> RE: Kako bi se počutile, če... (6.2.2013 13:57:18)

Jaz sem rodila pred svojim RD, in sem enostavno na svoj Rd pozabila. Sploh ne ga ne spomnim. [sm=smiley36.gif]
Ne vem, če ti to kaj pove? Se pa spomnim skoraj vsakega trenutka z otročičkom v porodnišnici. A sem si lahko še kaj boljšega, lepšega źelela, dobila? [sm=zmeden.gif]
No, očitno nisem dovolj zakomplicirana, egoistična. Ampak glavno je, da sem se jaz počutila ekselent. [sm=bravo.gif]




ronja -> RE: Kako bi se počutile, če... (6.2.2013 14:19:15)

Ah... mi je malo čudno prosjačiti, ker potem...ne vem no... če ne razume kaj hočem povedati v hecu potem... . Sem mu ob njegovem roj.dnevu pripravila pozornost, pa ob najini obletnici in sem upala da...sedaj se bo še le on kaj spomnil, ampak...Sem se pa od poroda do sedaj že tolikrat pohecala da...se mi ne več...ker...se potem jaz počutim trapasto.]

Nehaj se hecat in mu resno povej: lej, mene je prizadelo, da se nisi spomnil na moj rojstni dan. vem, da si mel polno glavo vsega, ko se je lih mali/a rodila, ampak vseeno, meni bi to res veliko pomenilo. Vem, da se tebi to zdi kar nekaj, ampak zame je pa to izraz ljubezni in to mi res veliko pomeni. Če se spomniš name na tak dan, mi res narediš veselje in se počutim ljubljeno in sem ful vesela. A ne bi bilo to vsaj za probat?;) To ni prosjačenje, on pač ne ve, da ti to rabiš za svoj občutek ljubljenosti, ker on ni tak. Zatpo mu pa povej.

Tašča in tast bosta čez dober mesec (ja, vem datum in imam označeno na koledarju - z razlogom:D) skup že čez 30 let... in se imata rada. Ampak on je VSAKO LETO pozabil na njuno obletnico! Res, čisto vsako leto! Prva leta nisem niti vedela, zakaj je jezna, potem sem ugotovila vzorec (ni bilo glih težko). Potem sem tuhtala, kako pomagat. In sem si eno leto zacahnala datum in spomnila lubija par dni prej, da naj spomni fotra. In on mu reče in seveda tast trmasto, da to pa ni tapravi datum. Je prišel datum, tašča spet v jok... Ja, itak da je bil pravi datum:D... No, zdaj pa že par let laufa sistem, da spomnim jaz lubija, on fotra par dni prej, pa še za vsak slučaj tisti dan zjutraj (smo meli sicer naslednje leto spet debate okoli datuma, samo se je dal prepričat, da za vsak slučaj nekaj pripravi tudi na ta dan, ki se je seveda spet izkazal za pravega;), zadnja leta smo še svaka rekrutirali in zdaj ne more več pozabit[sm=smiley36.gif] - in sta srečna. Včasih je tako malo treba... Blesavo, ker on je nikoli ni hotel prizadet s tem, naslednji dan ji je kupil včasih kako večjo reč, vendar njej to ni nič pomenilo, ker si je želela, da bi se pač spomnil na obletnico...

Tako da: nisi edina in zadeva ni brezupna:). Pa otroke našuntaj, da imaš rojstni dan in ko bojo oni to veselo čivkali, bo gotovo tudi on opazil, da ni ravno navaden dan;).

Kar se tiče monologov, če zadaneš določeno šibko točko, te sicer razumem, ker imam takega očeta, vendar kot so že rekle, pomaga, če zatuliš ali pa vnedogled ponavljaš;).




notkar -> RE: Kako bi se počutile, če... (6.2.2013 15:59:06)

No, jaz bi raje napisal »kako bi se počutili«… pa pustimo šalo ob strani. Če komaj čakaš na kak ženin praznik, da ji voščiš, izročiš darilo, potem na voščilo ne pozabiš. Sam nisem v najinem več kot 30 let trajajočem zakonu nikoli pozabil na njen rojstni dan, god, obletnico poroke, obletni začetka najine hoje in na dan žena. Na materinski dan pa dam prednost otrokoma. Take pozornosti se preveč obrestujejo, da bi nanje pozabil. Nisem pa za prinašanje rož ali daril kar tako, brez vzroka, ker to potem razvrednoti praznične dni. Težko pa je tebi svetovati, kako reagirati na partnerjevo pozabljivost. Potrebe po voščilu bi se moral partner zavedati sam. Moje vprašanje pa je, ali se njegovih praznikov ti redno spomniš. Mislim, da bi tvoja doslednost pri voščilih tudi njemu dala misliti, vsaj upanje ostane. Lep dan vam želi Notkar.




ronja -> RE: Kako bi se počutile, če... (6.2.2013 22:00:06)

No, jaz bi raje napisal »kako bi se počutili«

hehe, će bi rodili 1 dan pred svojim rojstnim dnem, bi se po moje počutili kot zvezda in medicinsko čudo[sm=smiley36.gif]. To je zaenkrat še ženska domena;).




notkar -> RE: Kako bi se počutile, če... (7.2.2013 10:28:17)

Draga Ronja, ti pa res ne ostaneš dolžna nikomur. Jaz sem razumel bistvo vprašanja v tem, da je on pozavil na čestitko, kar bi pa verjetno vsakega prizadelo. Pa še en lep pozdrav od Notkarja.




Stran: [1]