|
ronja -> RE: Nenehno drazenje, kreganje, ... med bratoma... (12.2.2013 12:35:53)
|
Pelin, metulj je pisala, da se cufata, da se kregata in da se ji meša od tega dretja - kar otroci počnejo celo, če so srečni... so glasni, saj veš... Edina večja sila, ki je bila omenjena, se je zgodila po nesreči - da je z glavo butnil drugega v ustnico, vendar NE NALAŠČ! To je razlika! Sama ju nikoli ne kregam, če koga treščita po nesreči. Saj jima je že dovolj hudo, ko vidita, da nekoga boli, zakaj bi jima težila za to? Gotovo sta tudi metuljina fanta videla, da ni glih ok to, ne? Saj se opravičijo in jim je žal in lupčkajo sestrico,... to ni nasilje, po moje...
PO moje smo samo metulj drugače razumele: tebi je v oči skočilo to, da je imel en prebito ustnico in si videla samo nasilje in da se ves čas mlatita. Sama sem to razumela, da se cufata za igračo v smislu, da se dereta in težita, ne da se zmlatita. Kaj je res, ve metulj, vendar se mi zdi, da bi malo drugače pisala, če bi se ji tamala res garbala... Res je pa tudi, da so nekateri otroci bolj divji, drugi pa bolj mirni, posledično je seveda tudi izid kreganja malo različen:D.
Sama vem, da imam srečo, da imam zelo nekonfliktne otroke, ki se imajo radi in se trudijo sami zmenit, pa če sem zraven ali pa ne. Prideta k meni, kadar se sami ne znata zmenit in vprašata, kako. To se mi zdi čisto ok. Vem, da je to v veliki meri sreča, en mali del je tu zraven vzgoje, vendar bi se morala prekleto bolj trudit, če ne bi bili tako nekonfliktni karakterji po naravi. Zdaj je večinoma čisto dovolj, da jih samo malo usmerjava, če se prepir preveč razplamti, kako bi se ga dalo rešit - je hecno, ko prebereš nekaj, kar delaš - to, kar je JUul napisal s tisto igračo - točno tako je pri nas - lahko posodiš, če želiš, treba ti ni, ker je tvoja, je pa lepo, sestrica/bratec bi bil zelo vesel. Večinoma pa sami najdeta kompromise in to se mi zdi en večjih dosežkov:). Pri nas smo se recimo morali prav borit zato, da se je prvorojenka začela bolj postavljat zase. Ker ona res ne bo nikoli nikogar udarila, kar včasih tudi ni ok (prav je, da se brani, ker mene ne bo vedno zraven). Tako da je lahko tole nenasilje tudi pretirano...
Samo vseeno se mi zdi normalno, da imajo tudi otroci kdaj slab dan, da se kregajo, da so tečni, da se spričkajo... Tudi več dni zapored... NI to še za strokovno pomoč... Fajn je pa poiskat vzorec, zakaj se je to začelo dogajat. In ja, potem se zbudiš en dan in so angelčki. In nimaš pojma, kaj se je zgodilo:). Se pa strinja, da če se ne bi trudil takrat vmes, potem pa verjetno ne bi angelčki ratali... Samo nimam občutka, da se metulj ne trudi.
Je pa res, da je zdravo mejo težko najti....najenostavneje pomoje je vedno poseči vmes.....ko se dva vrstnika kregata in cukata.....ker poslušati to mogoče ni najbolj prijetno...
Podpis. Res pa je, da smo različni: enim nam je težje poslušat to, drugim to niti ni tako težko in jim je najlažje zamahnit z roko, sama se zmenita. Po moje rabimo kombinacijo: naj se sama zmenita, mi pa jim moramo pokazat s svojim vedenjem ali včasih nasvetom, kako.
Se popolnoma strinjam s tvojim razumevanjem Juula, tudi sama ga tako razumem. Ne da se delamo, da vrišča ni, da vse ignoriramo - to se mi zdi napačno tolmačenje. Samo da na koncu pustimo otroku odločitev, ali bo naš nasvet upošteval: ko enkrat ugotovijo, da je to večinoma lažje, ker jim hočeš dobro in imaš večinoma več izkušenj, tako ni več nek problem:).
Problem je po moje tudi to, da se na forumu in v reali dostikrat nekateri otroke, nad katerimi nekdo (mama ali vzg. ali kdorkolipač) pojamra, označi za konfliktne, čeprav je mela mogoče samo mama slab dan, ker ji je šlo dretje skozi ušesa (to se večini nas normalnih mam dogaja).
Primer iz našega življenja: punci imata nekaj prijateljev, s katerimi se veliko vidijo - na igrišču, na rojstnih dneh ali pa se obiskujejo kar tako. In otroci, katerih mame me vse zaskrbljene sprašujejo, če bo ok, da naj kar pokličem, če bo problem, ker da je njihov tamal zdaj v eni težki fazi, da ga vzg. ves čas nekaj šimfajo, da ne uboga, itd... ma, ti so bili do zdaj vedno zlati! Ne rečem, da je to pravilo, samo se je do zdaj res vedno tako izkazalo! Res, nobenih problemov z njimi! Vse se je dalo zmenit, nobenih težav, ne na igrišču, ne na rojstnih dneh, ne na obiskih, nikoli. Otroci, ki so baje največji angelčki na svetu... no, te se pa sicer tudi da urihtat, vendar rabiš za to precej več energije in živcev. Ves čas majo neke svoje zahteve in kar traja en čas, da ugotovijo, da se tu ne bo cela zabava podrejala samo njim;). Tako da je včasih res hecno... Se mi zdi, da ti "tatežki" otroci namreč v svoji naravi niti niso neka tako strašno konfliktna bitja in obratno - tista angelska niso čisto brez napak;).
Pelin, sama sicer nimam slabih izkušenj z vzg. in še nobenih z današnjimi učiteljicami, vendar pa vem, da vseeno ni tako, da bi vedno avtoritete zavarovale otroke in da včasih enostavno ne zaleže nič drugega, kot da se otrok brani. Če recimo mojega otroka drug otrok ves čas tepe, pa se moj otrok ne brani drugače kot z besedami, se pri mariskaterem malem "nasilnežu" vseeno zgodi, da še kar tepe. Smo imeli tak problem z eno punčko (ne v vrtcu). Ona je ves čas tepla, se zaletavala, itd... moja tavelika pa ji je rekla, da ne, naj neha itd... ampak seveda ni nehala. Mami tiste punčke se vse to ni zdelo nič takega in je ni hotela ustavit. Ustavila sem jo potem sama enkrat, ko je bilo res zelo nevarno za sicer drugo mojo punčko. Vendar se mora prva sama naučit reševat situacije, ker mene ne bo vedno zraven. Zato sem ji rekla, da če nič drugega ne dela, pa naj se brani kakorkoli pač. Da če je nekdo ne neha tepst, ko mu reče, če nihče ne pomaga, ga lahko udari nazaj. Potem je bilo pa ok. Čeprav ni nikoli udarila, samo občutek, da ima ta backup je bil dovolj. NIkoli še ni nihče, ne vzg., ne babice, ne prijateljice, ne sploh nihče rekel, da bi R. koga udarila, tako da nasilna res ni. Njena vzg. jo je prav prisrčno oponašala, da ona ne bo nikoli udarila, ampak reče "EEEj!" Tako da ni tako digitalno.
Tudi sama svoji punci učim,da naj ne udarita nazaj, ampak naj poiščeta pomoč - avtoriteto, ker si predstavljam, da bi bil v vrtcu kaos, če bi se vsi samo tepli. Vendar se mi zdi, da smo včasih smo malo zašli. Navsezadnje če bi mene nekdo takole ves čas suval in udarjal, tudi ne bi ostala samo pri ej, če ne bi nehal. Ja, najprej bi probala nenasilno rešit situacijo, če pa ne bi pomagalo, bi ga pa verjetno treščila nazaj. če bi me nekdo hotel posilit, bi ga probala na vsak način brcnit v jajca. Nasilno, kolikor bi se le dalo fejst... Tudi oni imajo to pravico. Vendar moramo vedno najprej poizkusit drug način (rečt, povedat tistemu, ki lahko pomaga - recimo vzg.). In nekaterih tujih malih ne moreš prepričat z besedami, da naj nehajo tepst tvojega otroka, ker enostavno nisi dovolj časa z njimi, da bi videl problem zaradi katerega to delajo. In kadar otroci ustavijo nasilje sovrstnika, takrat ta dostikrat ne upa več kar znoret, ker ve, da jih bo pokasiral. In se nauči izražat drugače...
Lili, tudi L. prva vzg. je bila take sorte in dokler so bili mali pri njej, ni bilo nobenih pripomb glede te skupine, da bi se kaj strašno ravsali, tudi na uvajanju ni izgledalo, da bi se kaj pretepali, vsaj jaz nisem nikoli videla, tudi ko sem prihajala ponjo, ko so bili večinoma še vsi not... Zdaj pa so ves čas težave (na srečo teh težav L. nima, vzg. pravijo, da ona ne provocira in se umakne, če je kdo siten, tako da se nanjo ne spravljajo, vendar je na roditeljskih ves čas ta problematika, pa tudi vzg. včasih pojamrajo, da so naporni)...
poker face, mislim, da metuljčica, vsaj po mojih izkušnjah čisto dobro prenaša kritiko, kadar je pozitivno mišljena. Saj včasih je fora samo v kaki piki (ali mnogo njih, a ne lili, midve mava obe radi pikice;)... Ni treba,da napišeš, da je slaba mama, ker se ji otroka kdaj scufaata in da bosta ratala pretepača in boksala tovarišice v trebuh, če ji gresta zdaj skozi ušesa. Ker ni nujno tako grozno. Lahko recimo isto napišeš durgače: če ju zdaj usmeriš (daš par nasvetov, kako), potem bosta čisto ok in bo to samo faza, ki se ji boste nekoč režali:) Pa se čisto drugače bere, ne?
Moji predlogi za metulj:
- kadar hoče en otrok mir, mu ga zagotovi - do tega ima pravico
- kadar en večkrat ponori nad drugim, ga vprašaj, kaj je narobe, zakaj to počne. Dostikrat znajo povedat, če imaš potrpljenje poslušat, da najdejo prave besede. Nekaterim otrokom pomaga, da se pogovarjajo z lutko ali igračko, ne direkt s tabo, se lažje odprejo.
- če ima en otrok slab dan, razloži ostalim, da mu dajo mir in ga malo pocartaj - to vedno dela:)
- kadar se cufata za igračo, daj predloge, kako rešit situacijo: lahko uporabljata skupaj, lahko jo ima najprej en, potem drugi, itd... lahko daš kako tretjo igračo v zameno itd...
- kadar vidiš, da imata preveč energije, organiiziraj "pilow fight" ali naredite testo za pico in ga gnetite in mečite po pultu, da data malo energije ven
- če ne morete ven, nariši na tla ristanc in naj skačeta. Naroči jima, naj si sestavita poligon in gresta toliko in tolikokrat čezenj. Lahko pa delata vojaške vaje ali kaj takega, otroci se radi gibajo in gibanje rabijo.
- če eden drugega poškoduje, potem mu razloži, kako zelo zdaj to poškodovanega boli in predvsem SE NE UKVAJAJ TOLIKO S TISTIM, KI JE TO NAREDIL, ampak crkljaj tistaga, ki jih je skupil - sicer se splača nekoga treščit - mama se potem s tabo ukvarja...
- čimvečkrat se pojdite "prijaznost" - kako bi se pa mi to prijazno zmenili? A ma kdo kak predlog? Kaj bi ti naredil, če bi on hotel tvojo igračo?
- pri nas pomaga tudi, da ju vprašam, če se midva tako pogovarjava? Ali pa kako bi se počutili, če bi midva tako delala z njima? Potem ugotovijo, da imajo sami to isto moč in seveda nočejo prizadet svoje ljube sestrice/bratca in pomaga:) Včasih še preveč:D. R. se pusti malemu cukat bolj kot bi mu jaz pustila. In ga midva ustaviva, ona pa pravi, da saj je ni tok, pa da kaj ga kregava[sm=zmeden.gif]
- predvsem pa se nehaj dojemat kot mamo, ki nima avtoritete - ko pišeš, da ko se pričkata, ne bosta opazila, če prideš vmes - to je zato, ker se tudi sama tako vidiš. Ej, mala moja, če se ti res razburiš, ma ni bitja, ki te ne bi opazilo;). Ni res?;)
Zdaj pa go girl:)
|
|
|
|