|
Anonimen -> RE: kaj naj? (21.1.2013 11:48:29)
|
IZVIRNO SPOROČILO: petea
Glej, anonimna,
jaz vidim tvoj problem predvsem v tem, da vidva nista dala skozi ''mladostne vihrave faze'', saj sta se vezala zelo mlada.
Ne pravijo brez razloga, da se moraš, ko si mlad, znoreti in preizkusiti, kar te zanima, drugače boš celo življenje razmišljal, kaj si zamudil in kako bi bilo, če bi ''imel jajca'' realizirati določene želje, avanture.
Obema to manjka - tvojemu dragemu, ker ima potrebo po prikritem druženju z drugimi ženskami, tebi, ker ne moreš zaupati svojemu partnerju.
Mislim namreč, da če bi pred začetkom vajine veze nekoliko več časa namenila - recimo temu flirtanju z drugimi, bi sedaj oba bolje razumela, kaj imata, kaj vaju druži in kakšen je vajin odnos v primerjavi z drugimi.
Sedaj pa tega ne vesta, navajena sta drug na drugega, nimata pa izkušenj za ''primerjalne podatke'' iz vajinih drugih zvez, ali je vajino razmerje najboljša zveza, ki jo lahko doživita ter ali je partner tisti, ki ga ne bi menjala za nobenega drugega.
Tako si enostavno ne upata priznati ne sebi ne drugim, da ni tako idealno, kot si vsi skupaj - vidva in vajina okolica - predstavljate, da je.
Menim, da sama vajinih problemov na način, kot se ga lotevata (vrtenje v krogu, ne da bi naredila odločnejše korake) ne bosta rešila. Predlagam, da si ali poiščeta strokovno terapevtsko pomoč ali se (vsaj začasno) razideta in oba pretehtata, kako in kaj si želita od vajinega življenja. Nato pa čez nekaj časa, če se bosta oba strinjala, začneta ponovno, a pooočaaasiii obnavljati vajin odnos.
Ne bo lahko - priznati, da zadeve niso takšne, kot si večina ljudi predstavlja, zna pomeniti za vaju velik poraz, saj ne bo prijetno prenašati opazk in mnenj ljudi, ki vaju poznajo.
P.S.: Vem za veliko parov, ki so bili skupaj iz zelo mladih let, pa so po nekaj letih zvezo prekinili ter potem zelo hitro našli nove partnerje, s katerimi imajo veliko kvalitetnejša razmerja.
Izkušnje pač naredijo svoje.
Pa ni važno, kdo od vaju ima sedaj prav in kdo ga zdaj bolj ''biksa''. Enostavno se mi zdi, da ne funcionirata in dokler ne razjasnita, kaj kateremu manjka oz. kaj kdo dejansko potrebuje, vajin odnos ne bo napredoval.
Problem je, ja kot si napisala, zelo zelo dolgo sva skupaj. In kot naju opisujejo drugi, sva tako lep par, ki s super razume[sm=smiley1.gif]
Težko je oditi, moja čustva so preveč močna,saj zato pa vedno ostanem, ker si ne znam predstavljati življenja brez njega. Tud on tako pravi, trenutri ko sva skupaj, kar pa sva vedno, ko sva doma, so lepi, sproščujoči, dost se pogovarjava, skratka ne bi zamenjala.
Tud začasen razhod je težko realizirat, ker noben od naju nima kam iti, če bi, bi to seveda bilo veliko lažje. Njemu jaz vedno rečem, pa da greva vsaj za teden dni po svoje, mu rečem, da naj se znori, da naj spozna kak bi rad, pa je potem jezen in mi reče, da tak ve, kaj bi rad, da hoče mene. In tu je potem konec debate o tem.
|
|
|
|