|
Gina -> RE: Trma pri enem letu in pol (6.10.2005 22:41:35)
|
Moj prvi ni bil kaj dosti trmast, pa čisto vse se ga je dalo prepričati. Mogoče okrog 2,5-3,5 let je imel svoje fore, pa konec.
Mala se je pri enem letu začela dreti in se dere še danes, pri osmih. Malo pretiravam. Ampak je res zelo trmast primerek. Vse po njeno in pozornost za vsako ceno. Ignore ni pomagalo, ker je bila sposobna tulit tudi po več ur skupaj. Če si jo pustil v nakupovalnem centru na tleh, je ni nič brigalo, če te ni več videla. Če je nakam hotela, je tudi šla, pa jo ni nič brigalo, če si izginil, glavno da je raziskovala svet. Obup, ne vem, kako sem preživela. Take vrste otroci ostanejo taki, smao starši se streznimo in vsega pač več ne pustimo.
Mali je malo trmast. Ampak je zdaj tako hecen, da se mu moraš smejat. Če se začneš nekaj s kom iz družine pogovarjat in se na glas smejiš, pozabi in se začne smejat zraven.
Včasih noče nehat, vrže se na tla, čisto ipično in buta z glavo ob tla (pa od kod jim to[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image]). Potem mu je pa zadnjič moj rekel: dovolj je, takoj vstani! Nehaj! In je res vstal, jokal je pa še vedno, samo butal se ni z glavo. Sem še jaz probala in deluje. Samo reči mu je treba. Hecno, jaz tudi pomislila ne bi, da bi to lahko delovalo, niti probala nisem, sem kar takoj na ignore dala prej. Pa mali tudi ni tak, da bi te za dolgo spustil izpred oči, ne bi šel daleč stran, ni take sorte, zato prilomasti za mano, ker mi hoče kazat, da joka, naj se mi smili... Joj, so hecni ti naši malčki.
Apple, kaj pa če bi še ti strogo z njim probala, ker tole je pa res neugodno, ker te utegne celo življenje takole izsiljevat: če ne boš naredila po moje, bom pa kar v nezavest padel. Sploh ne vem, kaj bi naredila, res zoprno.
|
|
|
|