 |
RE: 4. nosečnost, pomiselki
2.1.2013 22:36:56
|
|
|
|
ursonok
|
Vsakršen "trden" in "dokončen" nasvet bi bil v tem primeru izraz povsem nerazumskega fanatizma v eno ali drugo smer ...
Veliko, pravzaprav največ je odvisno od vajinega odnosa z možem. Ali je vajin zakon v redu? Se imata rada, sta rada skupaj, je atmosfera doma v redu? Kaj se ti zdi, kako bo on reagiral na novico? Bi po prvem šoku sprejel otroka, se motiviral, zagrel za zadevo? Ali bi bil totalno proti, pesimističen itd.? Ali ti je pri prejšnjih treh veliko pomagal, se ukvarjal z njimi, je zdaj "polnovreden" oče?
Potem so tu finance (sliši se ne preveč vzpodbudno), pa stanovanjski problem. Najemate, ste na svojem? Imata takšno izobrazbo oziroma poklic, da lahko dobite kje kakšno delo, ali ste popolnoma "nepotrebni" oziroma "neuporabni"?
Kako je s tvojim zdravjem in splošnim počutjem? Imate morda še kakšno babico ali dedka, ki bi lahko pomagala tu in tam - morda finančno?
Jaz sem zanosila nenačrtovano, pol leta po drugem porodu. To je torej moja tretja nosečnost, zdaj sem v 20. tednu. Otroka imata zdaj 4 leta in 10 mesecev. Na začetku je bil šok, ampak res totalen šok. Joj in stok. Najemamo, nimamo svoje nepremičnine, oba sva prevajalca, mož ima sp, jaz delam na avtorske pogodbe. Dela je zaenkrat več kot dovolj, kaj bo, pa itak nihče ne ve.
Verjamem, da je pri vas malo večji šok, ker so otroci starejši, pa tudi vidva nista več rosno mlada (no, tudi midva ne, jaz jih imam 32, mož 36). Zavedaj se, da je v igri življenje - tudi splav bo pustil določene posledice, verjemi. Bistveno je, da se pogovoriš z nekom - najbolje bi bilo, da bi bil to mož. Ali pa še kdo "od zunaj", ki trezno gleda na situacijo in hkrati ni fanatik (tj. religiozni ali feministični).
Držim pesti, da boste kmalu našli primerno rešitev, s katero boste lahko živeli vsi!
|
|
|
|
Natisni
.
