ronja -> RE: žalostna in razočarana (2.1.2013 12:20:38)
|
Sama do faksa nisem bogvekaj žurala, šele med študijem sem prišla na svoj račun:). Na faksu sem spoznala par krasnih ljudi, punce so se žal razselile po svoje, zato se je pa en dečko preselil z mano, tako da taboljše sem obdržala, hehe. Z eno sošolko smo sicer še v rednem kontaktu, z ostalimi pa bolj kot je prilika, tako da moji sedanji prijatelji, s katerimi se več vidim, niso iz tistih časov. Prijateljice sem spoznala - različno, kakor katero: ena je še iz otroštva, vidiva se nič, napiševa si kdaj kaj, ampak če bo v gužvi, mislim, da ve, da me lahko kadarkoli pokliče in pridem, še vedno jo imam zelo rada:). Drugo sem spoznala prek honorarnega dela, slišiva se parkrat letno, vidiva mogoče 2x na leto, vendar vem, da jo lahko pokličem sredi noči, če bo kriza in seveda obratno. Par zelo fajn punc sem spoznala tudi tu gor - ne da bi to nameravala ali karkoli, se je enostavno zgodilo:). Nekaj zelo fajn punc oz. parov pa sem spoznala tudi na igrišču oz. v vrtcu, ker so naši otroci v istih skupinah (ali so bili). Pa sosede imamo tudi zelo fajn[sm=smiley1.gif]. Ugotavljam, da imam nenormalno srečo z ljudmi, povsod dobre ljudi srečam[sm=smiley1.gif]. Za silvestrovo pa smo bili doma, midva z malimi otroki in mi je tako najbolj pasalo, daleč od tega, da bi si želela takrat nekega žura, silvestrovo je bilo točno tako, kot bi si ga želela (in v bistvu tako kot marsikatero študentsko[sm=jezicek.gif] - pila itak nisem, fant je pa še isti[sm=smiley36.gif]) Kaj bi naredila na tvojem mestu? Našla bi si kakšno delo (ne nujno zaresno, lahko honorano, nekaj pač, karkoli, da greš ven in spoznaš koga, da kaj delaš, je fajn občutek), pa kak hobi in potem bi prek tega gotovo spoznala veliko ljudi, ki jim je všeč to, kar je meni. Na igriščih bi se pogovarjala z drugimi starši in bi se verjetno ipak našel kak normalen, mogoče bi nesla kake piškote sosedi in bi ugotovila, da moja čudnost niti ni tako neznosna oz. zna bit čisto simpatična[sm=smiley1.gif]. Saj ljudje niso iz kamna in ni da bi bili zacementirani v svojih prepričanjih. Zdaj te pustijo na miru, ker si včasih to želela, verjetno še vejo ne, da si želiš zdaj nekaj drugega. Naredi prvi korak:).
|
|
|
|