chezAnA
|
IZVIRNO SPOROČILO: pelin kljub temu da se ne strinjam in podpiram vsega kar praviš, te bom vseeno prebrala...to naredim vedno... Vem, pelin, da vedno vse prebereš, zato sem te tudi vprašala. Ker mi ni vseeno in ne želim "nadaljevati kreganja," če se eden želi umakniti. /pa zdaj ne mislim, da se nekaj kregava, je bolj ilustrativni izraz/ Sploh ker sva se zdaj že obe nekoliko pomirili ni neke jeze in je neko osnovno spoštovanje nazaj med nama. Vsaj meni se zdi? bistvo tele teme je članek ( pa naj bo po mnenju nekaterih še tako slab...sama sem prebrala že veliko slabših in nekvalitetnejših tu gor, pa so se nekateri zelo strinjali z njimi, ker je bil pač pisan njim na kožo...) Članek sem skritizirala samo jaz, zato je mogoče prav, da tudi razložim, zakaj. Vprašanja še nekako odpre prava, odgovori oz. rešitve pa so blago rečeno preslabo obdelane. Lahko kasneje napišem kaj več o njem, če se bom zdaj to spravila pisati, na vse ostalo ne bom mogla odgovoriti, pa moj odgovor bo tako dolg, da ga nihče pri zdavi pameti ne bo šel brati. Kimam pa člankom, ki so slabši in še bolj nekvalitetni, ne. Nikoli. Nikoli nisem rekla, da se dekleta na temi "tiste, ki imate otroke doma"...ne smete med seboj pogovarjati, si izmenjavati mnenja, debatirati....kot sem že rekla...vas večkrat spremljam...tako kot ostale teme...brez posebnega razloga...veliko stvari, ki jih preberem se mi zdi zanimivih...določene pa osebno ne bi nikoli izvajala in počela na tak način... Kadar je kontra mnenje podano na tak način, se nihče ne čuti prizadet in nima potrebe da bi se branil. Se je tudi na naši temi že zgodilo, da smo zaradi mnenja katere med nami kaj spremenile pri svoji vzgoji, če se nam je zdelo, da bi lahko imela prav. Če pa se ne strinjamo v čem, pač pustimo druga drugo v miru. Nisem torej proti tvojemu mnenju, zelo pa me je zmotil način podajanje le-tega v prejšnjih postih (pa ne le tvojih ). Zato sem se tudi oglasila na tej temi. vendar če tako rade obelodanjate svoje dogodivščine v javnosti, bi bile lahko pripravljene na to, da boste kdaj slišale na to temo tudi kakšno besedo, ki ne bo šla vedno v štric z vami....Žalostno je to, da na veliko kimate se zahvaljujete in se veselite tistih, ki vas vedno le pohvalijo, vam vedno dvigujejo ego, se vam vedno čudijo kako vam uspe biti tako popolna mati. Po drugi strani, pa skočite v zrak takoj, ko nekdo samo pribljižno pove, da se njemu le ne zdi vse tako super, še posebej iz vidika otrok ne... Se popolnoma zavedam, da je forum javen in zato tudi ne objavljam stvari, ki niso za v javnost. Za dobro mnenje in pohvalo se zahvaliti ... Je lepo in vljudno, pa čisto roko na srce ... paše. Tebi ni všeč, kadar ti kdo po napornem dnevu kakšen starš pove, da se otrok fino počuti pri tebi, ali pa se ti zahvali za kaj? Kadar me kdo pohvali, dobim občutek, da je nekdo opazil moje delo, ki ni vedno lahko, in to je fino, pa je čisto vseeno, če je to na forumu ali pa če mi tašča pove, da je moj zeliščni vrtiček zdaj res lep. Glede skakanja v zrak ob kontra mnenjih pa sem odgovorila zgoraj. Vse se da povedati na lep in spoštljiv ali pa na grob in žaljiv način. In tako je mnenje tudi sprejeto. Zdaj pa še tisto, kar te moti pri nas. Govorila bom predvsem o sebi. Sem pa dobila občutek, da si malo skupaj pomešala slabosti in napake nas vseh. Itak da jih vsaka ima nekaj in je z njimi še vedno čisto ok oseba. Če pa vse napake vseh članic združiš in jih nadeneš "tipični mamici, ki ima otroka doma," nastane pošat. Grozna pošast, ki se otrokom niti približati ne bi smela. moti me vaša pretirana načrtovanost...v smislu imamo ta kotiček , pa oni pa tretji...ja ljube duše...vaš otrok je tam doma...dajte mu pustiti, da si sam ustvari kotičke tako kot mu paše in s tistimi stvarmi, ki jih ON želi.... Če ne želim imeti kaosa, potem morajo stvari in igrače imeti svoje mesto. Otrok mora za to mesto vedeti in jo vračati tja. Tako se olajša pospravljanje, ve, kje jo najti, je pa to tudi znak, da se z njo ne igra več in jo lahko vzame drugi otrok (tako imamo pravilo). Zdaj pa zakaj so to ravno kotički. Povsem enostaven razlog je. Ker je mesto za igranje v kotu sobe. Torej majhen kot, kotek, kotiček. Imamo igralni kotiček in pravljični kavč(edini kavč v stanovanju), kjer beermo pravljice. Pa imamo še kotiček v kuhinji, namenjen za otroško igro in igrače. Res je, da imam tudi "mamino omaro." V njej so družabne igre in sestavljanke (ki so se drugače valjale povsod nikoli do konca pospravljene in so se delčki pogubili in so postale neuporabne), moj klump, ki pride večkrat prav-prčkarije in drobnarije, ki bi jih drugače mož z veseljem zabrisal v smeti, tako ga pa ne motijo, pa igrače, ki niso v igralnem kotičku. Res je, določen del igrač vzamem in jih pospravim za nekaj časa. Olajša otrokom izbiro igrače za igro, pospravljanje igralnega kotička pa tudi strašno so zanimive, ko pridejo spet na polico. Otroci lahko kadarkoli prosijo za karkoli iz te omare, dobijo in po končani uporabi vrnem nazaj. moti me poveličevanje preprostih vsakodnevnih dogodkov in dejavnosti, ki naj bi bile samoumevne, spontane...narejene z nekim veseljem in ne zato, ker se pač odločite ob ponedeljkih pač ustvarjat ali oktober posvetiti vremenu.. Da je tema namenjena deljenju idej, ki jih vidimo ali celo sprobamo, je zdaj verjetno že povsem jasno, ne rabim razlagati, zakaj gor limamo recepte za plasteline ter povemo, kaj lepega smo v dnevu počeli. Druga stvar pa je urnik. Tudi tole sem v bistvu kriva jaz. Po drugem otroku se je pri nas doma začel kaos. Nisem se znajdla in dnevi so minevali v razmetanosti, kreganju, kričanju, občutku ne-zmorem. PA mož je takrat še ful veliko delal po službi (učil je verouk, ki je pač popoldanska stvar) in sem bila po cele dneve sama s fantoma (enoletnik in triletnik). Po internetu sem že prej brskala za idejami kaj početi, zdaj pa sem postala pozorna tudi na to, da je večina mamic z več otroki imela zapisan na blogu urnik dneva in urnik tedna. Najprej me je totalno odbilo. Potem pa sem dosegla v izgledu stanovanja, v odnosu do sinov, v vzdušju doma in v odnosu so moža takšno dno, da sem si rekla, pa poskusimo. NAjprej sem si naredila načrt tedna. (ponedeljek je bil dan za ustvarjanje, torek za izlet v gozd, v sredo smo plesali in peli v petek pa pospravljali. Logično, da vsega tega nismo počeli cele dneve. Tam, kakšne pol ure za dejavnosti doma, izleti pač vzamejo več časa.do gozda moramo z avtom) In je začelo delovati. Fanta sta zjutraj tekla na list pogledati, kateri dan je, ali je narisan keks, smrekica, kitara ali kaj drugega. Res, prav veselila sta se tega. Videla sem, da jima neka rutina res da občutek varnosti, kot sem že 100_x_ na različnih koncih prebrala. Pa smo naredili še načrt dneva, kako naj bi potekal. Fanta sta zdaj vedela, kaj se bo dogajalo, da se BO dogajalo, in kaj sledi kasneje. Pol manj kreganja je bilo za preoblačenje, spanje, ker sta to že vnaprej vedela. Stvar je delovala in tega, kar deluje se držim. Tudi ko naročam sladoled, vedno vzamem isti okus. Taka pač sem. Je pa pomembno še nekaj, kar sem dopovedovala tudi že ronji (je že pol leta? ) Urnika dneva in tedna sta okvirna. Sta orodji, pripomočka za lažje in lepše življenje pri nas. Če vidim, da kakšen dan otrokom paše kaj drugega, se prilagodimo temu. Če nas mož rabi v službi, gremo tja, če zunaj zapade sneg, gremo pač za cel dan ven. Smo dovolj fleksibilni in ne vzamem kot osebni poraz, če otrokom urnik tisti dan ali teden ne ustreza. moti me , ko pravite da ste določene stvari delale skupaj z otroki ali pa so jih naredili otroci ...ali pa je rečeno otroci so delali to in to...ko pa pogledaš izdelek, pa vidiš, da je otrok zraven delal le z očmi in nič drugega... hm, tole bo pa malo bosa. Slik izdelkov je na naši temi za prste ene roke. Ne vem, kaj naj drugega tu napišem. A je vsaj kakšna stvar, ki te je motila in jo zdaj lažje sprejmeš oz. spoštuješ mojo odločitev zanjo (čeprav se z njo ne strinjaš)?
< Sporočilo je popravil chezAnA -- 22.12.2012 23:15:09 >
|