|
ronja -> RE: zanimivo....toda v mnogih primerih žal resnično... (21.12.2012 11:25:20)
|
Tisti pljunek , ki ga občutiš ti , pa v bistvu ni letel na mamice, ki imate otroke doma, temveč na tiste posameznike, ki se doma radi igrajo vrtec in otroke po nepotrebnem obremenjujejo in dušijo, ter na tak način ( po mojem mnenju) izničujejo vso pozitivnost tega, da imajo otroke doma in ne v instituciji, v kateri pač določene zadeve moramo početi....
Hehe, pelin, veš, kaj je pa meni smešno? Na eni temi praviš, kako je vrtec nujno potreben za razvoj otroka, ker se samo tam lahko naučijo svega i svašta, česar otroku zdolgočasene upokojenke ali nešolane mamice res ne morejo dat, po drugi strni pa bognedaj, da bi doma delali nekaj, akr tudi v vrtcu[sm=smiley36.gif].
Lej, dokler mi virtualno ljudje očitajo tako zanemarjanje otrok (ker sem skoz za računalnikom) kot pretirano ukvarjanje z njimi, ste mi težko neka referenca in se pač bolj zanesem na realne ljudi v življenju, tudi recimo vzgojiteljice, ki pa zanimivo pravijo (čisto vse, ki so kdaj mele punci), da sta zelo samostojni in družabni, ravno obratno od vsega, kar je napisano v članku;). In dokler mi babice rečejo, da je neverjetno, kako se zanata lepo sami igrat in dokler jima lahko komot rečem: punci, grem dat svita spat/moram nekaj naredit/... pa bosta dali mir in dokler se vsak dan po zajtrku sami zaigrata kar tako... ja, se opravičujem, če ne vidim problema[sm=jezicek.gif]
Če bi mi težili, da se moram z njima igrat ves čas ali če se ne bi sami igrali, bi se pa zamislila, ja. Samo v reali kljub tvojim predpostavkam ni tako;).
Razlog, da počnemo še kaj, je pa to, da je to vsem fajn. Če mali ne bi uživali, se nam ne bi dalo, če bi bilo nam muka, pa tudi ne. Vsega, kar bi bilo kao dobro zanje, tako ne moreš delat, potem pač delaš več tistega, kar je tudi tebi bližje. Eni več pojejo, eni več ustvarjajo, eni več hodijo po gorah,... Po moje to počnejo vsi starši, samo da nekateri pač tega ne pišejo sem gor. Ni pa to nič takega in nobena ne reče, da je to ne vem kaka znanost. Kar se planiranja tiče - jaz si ne upam planirat nič razen knjižnice, ker mamo takrat pač rok, ko moramo vrnit knjige. Ostalo pa delamo, ko je pač prilika, čas in volja.
Je pa hecno, ko praviš, da je otrokom boljše, če nič ne počneš z njimi, da naj bi jih doma obvarovale pred vsem, kar MORATE delat v vrtcu - kot da to, da MORATE, ni bilo sprejeto zato, da bi bilo za otroke dobro;). Hkrati pa praviš da je vrtec alfa in omega in samo tam se vsega naučijo;). Ni to malo čudno? Zakaj otroci ne bi doma risali, barvali, delali rakete iz balona itd...? Zakaj bi bilo to slabo, če se dogaja doma, pa dobro če se dogaja v vrtcu? To je nelogično.
Razlog, da počnemo to doma je isti, kot da počnete to v vrtcu: da se majo otroci fajn, da se jim kaj dogaja (ne cel dan, večinoma pa recimo 1x na dan), sproti se še kaj naučijo, če so lih pri volji, predvsem pa je vsem luštno. Koliko česa kateri otrok rabi, je različno - od otroka in faze. L. recimo zdaj ni preveč za poizkuse, jih delava velikokrat sami z R., ker njej pa to ful dogaja. L. se rajši samo cartka, kar se pa R. ne da več toliko. Prej je bilo pa obratno.
Ma, kaj pa vem, jaz mislim da je otrokom ena vodena aktivnost s starši na dan čisto dovolj (da se skupaj vsedejo pa nekaj ustvarjajo, igrajo kakšno igrico, itd)... Ker moji niti zdržijo ne več, jim to tudi postane dolgočasno - da jim non stop govorim kaj naj počnejo. ...pa če sta tamaldva v vrtcu ta dan potem sta itak najbolj srečna če lahko celo pop letata prosto po prešernu :-)
Tak mamo tudi mi;).
Originalna tema je bila o prezasipanju otroka z idejami, animiranjem in pozornostjo, vendar tega se mama, ki ima tri predšolske otroke doma, ki obenem še sama kuha in pospravlja, pere, lika in nakupuje, niti ne more iti. Niti če bi želela.
[sm=smiley20.gif]Ouje[sm=jezicek.gif]
Pelin, veš, kot si rekla,da si dobila zdravilo za starejšo pupo - mi smo to zdravilo dobili že, ko je bila stara 17 mesecev - z njo se nisem mogla non stop ukvajrat že med nosečnostjo, ker sem morala bruhat vmes, pa med drugim sem bila tudi v bolnici. Nikoli se mi ni dalo zlagat kock in še marsikaj in to počnejo sami. So pa stvari, ki jih vsi radi delamo in to delamo skup: recimo kuhamo, ustvarjamo, itd... Onidve mata svoj projekt, jaz svojega, sedimo pa skup, ja. Včasih ondve ustvarjata, jaz pa klofam po račkotu in ju dušim, hehe.
In če imaš otroke sam tam nekje od 6 zjutraj do 5 popoldan, je to precej časa, ko otrok rabi tudi animacijo.
Tudi podpis.
Jaz bi si včasih odkrito rečeno želela, da bi lahko sojim otrokom dala vso sebe, dokler so taki mali čižoti, vendar dolgoročno gledano vem, da to ne bi šlo oz. bi mi manjkalo vse tisto drugo. Zato mi je bilo fajn it nazaj v službo, recimo. Trenutno imam spet tremo, ampak upam, da bom spet padla not:) Malo se pa tudi že veselim, sem ugotovila zadnjič:).
Paštetka, ronje marketing ne zanima. Kar napišem, je kot ideja, zato ker tudi sama pobiram ideje od drugod. Nikoli nisem rekla, da je karkoli od tega znanost. So pa otrokom dostikrat važni detajli (vsaj mojim). To tudi vzg. dobro znajo in tržijo;).
Se pa večkrat vprašam, zakaj gre ljudem toliko v nos to, kar napišem. (sploh, kar dam na blog, ki ga nikomur ni treba brat, moraš posebej kliknit, da prideš do njega;) Nikoli nisem rekla, da se kaj hudo ukvarjam z njimi ali da delamo ne vem kake projekte- delamo to, kar delajo tudi drugi starši, ideje pa si izmenjujemo tudi prek neta, ker je to hitro in učinkovito. Če rečem prijateljici, kako se skuha domač plastelin, je vsa vesela, če ji povem recept, če ga napišem, se gem pa fensi šmensi. Nikoli štekala, se priporočam za razklago:).
Evo, ves ta čas sta se punci sami igrali, R. je enkrat prišla s prošnjo, da ji dam polnit baterije od fotkiča, ker tega pač sama še ne more (mamo vtičnice zaščitene zaradi malega). Res sem vmes zibala malega, ker mu zobki nagajajo in je rabil malo cartanja, ampak to zame ni izsiljevanje. Zdaj on lepo spi in onidve se igrata - sami, hehe.
Kar se organizacije tiče, pa sva enkrat že s čažano debatirali, ker se je meni slišalo ludo organizrano njeno življenje, njej pa v reali čisto nič[sm=jezicek.gif]: njej je lažje, če ima nekaj vnaprej splanirano, meni to ne znese, pa mi je lažje, da sproti vržem skup, ker se mi zvečer ne da še tega delat. Smo različne, pa se čisto razumemo tam (in v živo).
Pelin, kar se pa sodenja v virtuali tiče, veš, komot bi ti napisala, da se pa meni strašno smilijo tvoji varovnački v vrtcu, ker ti delaš z njimi to, kar delaš samo zato, ker to MORAŠ delat;). Tako si namreč napisala... Čeprav v reali verjetno ni tako (upam).
|
|
|
|