|
curly -> RE: II pričakujemo JANUARJA 2013 (19.12.2012 10:05:22)
|
IZVIRNO SPOROČILO: oreh
a tuki ste, jaz pa čekiram na decembru, pa nič kaj dost dogajanja.
Joj, joj, tale tema o kondomih je pa res za polulat se od smeha, tudi me smo nekoč, ko smo že vse probale rekle, da bo pa mogoče preluknjan kondom pomagal do [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/rozacrtici.gif[/image].
Witch, ne, ne, tako pa ne smeš gledat na postopek, potem je že brez veze, da greš. Te razumem, osebno tudi ne verjamem v uspešnost IUI, ampak bolj v IVF. Vedno, vedno, vedno pa si moraš reči, da ti v tem postopku lahko uspe.
Ženska, ki je v postopku se žre in vedno so če-ji. Pa če bom reagirala na hormone, pa če bojo zrasli folikli, pa če bojo slučajno počli pred punkcijo, pa ko je +, če bo vse ok... Meni se je ob takih stvareh res skoraj sfuzlalo... Nič nisem pisala na forumu, ampak teden pred + sva midva šla skoraj narazen, ker se nama je tolk vsega nabralo, strah pred tem kaj pa, če sploh ne bo otroka, moje podrejanje življenja misli na otroka, pogosta slaba volja, očesna vojna do vseh nosečnic tega sveta..., To naši partnerji vse občutijo, tolerirajo, spregledajo, a tudi oni so pod hudim pritiskom sploh v postopkih, ker je ranjen njihov ego, seveda ni v moških genih zapisano, da bi stresal semenčeca po laboratoriju) in jih je strah, kaj če otroka res ne bo.
Hočem povedat, moraš, pa vem, da ti pogosto uspeva, najti v sebi, ampak samo v sebi, notranjo motivacijo, ki te bo gnala in motivirala naprej. Meni osebno je pomagal tek, redno sem se pripravljala na polmaratone in na koncu sem bila že tako v športnem duhu, prehrani, optimizmu, da sem skor molila boga, da dobim menstro, da bom lahk šla na kako tekmo. In v vsem tem času, ko sva se trudila zanosit, me je tek fizično in psihično gor držal, ko sem bila slabe volje, sem šla tečt, se v 2 urah teka vse s sabo zmenila, hkrati pa velik poudarek dajala prehrani. No na zadnji tekmi pred + je bil rezultat ulalala dober, sem še 14 dni hodila k puran po vasi[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image]. Še vedno sem bila obremenjena z mislimi o otroku, a dosti, dosti manj in veliko bolj zadovoljna sama s sabo. Ko sem pa imela obdobja, ko nisem vlagala vase, pa sem bila zelo negativna.
Sej me poznaš, da nočem soliti pameti (!!!), a iz zadnjih tvojih postov vidim, da nisi v dobri koži. Pred postopkom pa moraš biti psihično močna in pozitivna! Samo teoretično vprašanje: Če ne verjameš v IUI, a si kaj razmišljala, da bi šla recimo k Rešu, pri njemu gre hitreje in je IVF takoj, če si že dala vse drugo skoz?
Se podpišem pod tale post. Boljše ne bi mogla opisati.Pri nama je bilo vse isto: od kreganja, to, da nisem znala na nič drugega študirati kot na otroka, od strahov v postopku, do teka in razbremenitve misli... Sicer jaz nisem tekla, ampak sem telovadila tako da sem bila popolnoma prešvicana, ko sem zaključila z vadbo... Se mi zdi, da mi je to najbolj pomagalo. Pa tudi izgubila sem 9 kg -> wooooooohooooooooooooooo...
witch, glavo gor, me še vedno navijamo za tebe in da ne boš mislila, marsikateri je z IUI-jem uspelo!!! Držim pesti, pošiljam [sm=pujs.gif][sm=pujs.gif][sm=pujs.gif][sm=pujs.gif][sm=pujs.gif][sm=pujs.gif][sm=pujs.gif][sm=pujs.gif] za srečo in plodnost v novem letu!!! [sm=bravo.gif][sm=bravo.gif][sm=bravo.gif]
|
|
|
|