|
ronja -> RE: Selitev na svoje (14.12.2012 9:47:39)
|
No, sam tisti, ki živite s 1500 štirje in vam starši pomagajo, ste izključeni tule... Ostalim vsa čast, res - sem štejejo tisti, ki res nimajo nikakršne pomoči od staršev, niti z občasnimi kosili, pa kdaj kaka oblačila za otroke.
Poka, sami se živimo, brez skrbi;). Občasna kosila so v obe smeri. Oblačila za otroke večinoma dobim od sodelavke in prijateljic, kdaj dobita kaj tudi za kakega dedka Mraza, ja, tako kot vsi otroci in še marsikateri odrasli, damo pa tudi mi kaj za dedka mraza in rojstne dni nazaj;).
A tebi starši nič ne dajo za rojstni dan, novo leto? Da se tako čudiš, da sodelavki mama kaj kupi, mislim...
Še vedno mislim, da je fora v tem, da znaš živet s tem, kar imaš - razen seveda v ekstremnih primerih.
Kar se psa tiče: psičke smo imeli 20 let, zadnja je bila stara 17,5 let, ko je umrla. NIsmo imeli veliko stroškov - obvezna cepljenja, sicer pa za veterinarja nismo dali kaj dosti, ker so bile to vedno mešanke, ki so bolj zdrave in ker smo jih vzgojili, da se niso teple. Lahko imaš seveda smolo, da ti drug pes raztrga tvojega, čeprav tvoj ni nič naredil, vendar je to v mestih malo boljše, ker so psi bolj vzgojeni, ker te ensotavno kdo prijavi, če imaš preveč divjega psa (kar je seveda prav).
Kar se razvad tiče: sicer ne kadim, imam pa kako drugo malo veselje. Ampak če bi nam šlo za nohte, bi se mu pa odpovedala. Pogledaš, kaj ti je prvo. Ko imaš otroke, ti je prvo, da je njim ok. Dokler si bom lahko privoščila Ottobre magasin, ga bom imela naročenega, potem pa ne več,pa bom pač sama vse skrojila, saj se da:). Sem zelo vesela, da lahko hodim na kitaro, ampak če pa ne bo denarja, pa bom pač sama doma vadila in to je to. Ko bomo spet na boljšem, pa si bom privoščila še kaj, česar si zdaj ne[sm=smiley1.gif]. Ne vidim tu neke tragike, če pride obdobje, ko se odpoveš cigaretom/sladkarijam/... ali prirediš kak hobi tako, ad ne potroši toliko denarja. That's life.
Se strinjam, da je drago in so plače šle dol, kar jasno pomeni precej nižji standard. Se strinjam, da je boljše živet, kadar gospodarstvo cveti. Ampak zdaj je pač kriza in se znajdemo, kakor se pač vemo in znamo. Še vedno si lahko kaj privoščimo:). Jamranje te ne naredi nič srečnejšega, uživanje v tistih par stvareh, ki so luksuz, pa. Veliko ljudem se cigareti ne zdijo luksuz - ampak so. Prav tako revije in vse, kar pač ni nujno potrebno. Namesto da se jezijo, zakaj jim nič ne ostane, pa da majo ja pravico do svojih čikov, naj rajši zmanjšajo za par cigaret, pa uživajo v tistih, ki jih lahko pokadijo z mislijo, da to si pa še lahko privoščijo:). Štekaš, kaj hočem povedat?
|
|
|
|