|
ZARA -> Kemikalije v kozmetiki - a ste pozorne kaj na to? (20.11.2012 13:01:51)
|
Jst priznam da se trudim. Sicer ne vem vseh na pamet, ampak kar ne znam prebrat... kakšen nikloricilokorigilifilyn [sm=jezicek.gif]... pustim na polici.
17 nevarnih kemikalij, ki se jih moramo izogibati v kozmetiki
Datum objave: 23 April 2012.
Do sedaj smo se nevarnim kemikalijam posvečali posamično, tokrat pa se bomo spopadli z njimi za vselej. Zato smo pripravili najbolj izčrpen seznam nevarnih kemikalij, ki jih lahko najdemo v kozmetiki in tudi pojasnili vzroke za njihovo nevarnost.
Naš življenjski tempo je vedno hitrejši, od vsepovsod nas bombandirajo z različnimi marketinškimi triki, da bi od nas poskušali izvabiti kak cent ali dva. Različne grafične podobe so vsepovsod, to bombandiranje z reklamami pa nas je pripeljalo do te točke, da spregledamo celo ogromne obcestne plakate. Kako naj torej opazimo nekaj tako drobnega kot je članek, s katerim želimo osveščati obiskovalce naše spletne strani? Temu trendu smo sledili in tudimi bombandirali, vendar pa se bomo s tem člankom končali to temo in jo tu tudi do podrobnosti obdelali. Seveda bo ostalo še veliko nedorečenega, vendar pa boste od tu naprej morali doreči stvari sami. Znotraj aromaterapije in aromakozmetike je še toliko tem, ki čakajo, da se z njimi spoznamo.
V sedanjem svetu nadzvočne globalizacije tudi informacija izgublja svoj pomen, vendar pa se na osnovi jedrnatih in čustveno neobremenjenih podatkov vsak človek želi odločati. Vendar pa do teh informacij nimamo dostopa ali pa jih zaradi preobilice »šuma« ne vidimo. Šum je tam, kjer je resnica najbolj prikrita in človeku ne omogoča narediti korakov v pravo smer. Tudi pri kozmetiki. Nekaj trenutkov je potrebnih, da namesto privlačne embalaže, prefinjenega interiera trgovine in dobro izobražene trgovke svoje povejo sestavine, ki so dejansko v kozmetičnem izdelku. Da, te sestavine odločajo o našem zdravju čez deset__letja. Bomo čez deset__ let zdravi ali pa bomo zboleli za kakšno kronično boleznijo?
Ko razkadimo ves šum, ki nas obdaja, hitro vidimo, da kozmetični izdelki vsebujejo sestavine, ki niti od daleč niso lepe. Raziskovalci so odkrili, da je ena na osem sestavin od 82.000 sestavin, ki se uporabljajo v kozmetiki, hudo nevarna kemikalija. V kolikor se malo poigramo z matematiko tako vidimo, da je takšnih kemikalij kar 10.500, mednje pa sodijo karcinogeni, pesticidi, detergenti, hormonski motilci, razmaščevalci ipd.
1. Parabeni
Najpogosteje jih najdemo v ličilih, vlažilnih kremah, šamponih in tekočih milih. Spadajo med hormonske motilce, posledično pa se jih povezuje z rakom na dojki. Na kozmetični embalaži jih prepoznamo tako. da v besedi vsebujejo končnico »paraben« (methylparaben, butylparaben, propylparaben, isobutylparaben, ethylparaben). Na žalost so množično v uporabi, kjub dokazani toksičnosti.
Parabeni v kozmetičnih izdelkih služijo kot konzervansi. Z lahkoto preidejo skozi podkožna tkiva v telo, kjer oponašajo hormon estrogen, glavni ženski spolni hormon. V povprečju naj bi bili dnevno izpostavljeni kar 50mg parabenov samo iz naslova kozmetike.
2. DEA, Cocamide DEA in Lauramide DEA
Najpogosteje ga najdemo v kremastih in penečih se izdelkih, kot so npr. šamponi, vlažini geli, mila, kreme za sončenje ipd. S pomočjo DEA kemikalij se uravnava tudi pH, saj izničuje kislost ostalih kozmetičnih sestavin.
DEA in vse njene različice povzročajo rahlo do hudo razdraženost kože in sluznic. Laboratorijske raziskave pa so tudi pokazale, da povzroča rakasta obolenja jeter in spremebe kože zaradi spremenjenega delovanja trebušne slinavke in ščitnice. Skupaj z nitriti lahko zreagira v kancerogene nitrozamine.
Sorodne kemikalije so tudi MEA (monoethanolamide) in TEA (triethanolamine).
3. DBP, Dibutil Ftalat
To kemikalijo najdemo v lakih za nohte in sprejih za oblikovanje las. V kozmetičnih izdelkih služi kot topilo za sintetična barvila, proizvajalci pa jo navadno skrijejo v sestavino Fragrance (dišava). Spada med hormonske motilce, škodljiva pa je tudi za okolje, vključno z njeno proizvodnjo. Dišave spadajo med poslovne skrivnosti tako, da proizvajalci niso zavezani k razkritjem njihovih sestavin. Zanimivo je, da se DBP uporablja pri proizvodnji PVC plastike, saj plastiki zagotavlja njeno prožnost.
DBP z lahkoto prehaja skozi kožo v telo. V stiku z drugimi kemikalijami poveča njihovo sposobnost tvorjenja genskih sprememb in to kljub temu, da samostojno ne povzroča genskih sprememb. Laboratorijske raziskave so pokazale, da DBP povzroča razvojne nepravilnosti na testisih, prostati in zmanjšuje količino spermijev. Povezujejo jo tudi z motnjami jeter in ledvic.
EU zakonodaja je kemikalijo označila kot hormonski motilec, saj vpliva na delovanje hormonov in škodljivec reproduktivnim organom na stopnji fetusa. Škodljiva je tudi okolju.
Sorodna kemikalija, ki jo prav tako najdemo v dišavah, je DEP ali Dietil Ftalat.
4. BHT, Butiliran Hidroksitoluen in BHA, Butiliran Hidroksianizol
Ti dve kemikaliji najdemo pogosto v vlažilcih in ličilih. Spadata med hormonske motilce in kancerogene, nevarni pa sta tudi okolju.
BHT in BHA sta sorodna sintetična antioksidanta, ki v kozmetiki in prehrani služita za ohranjanje obstojnosti izdelkov. Sprožita lahko alergijsko rekacijo kože, BHA pa je dokazan hormonski motilec in kancerogen. Ima tudi sposobnost bioakumulacije in je škodljiv za okolje. BHT je strupen in povzroča težave z jetri, ščitnico in ledvicami. V določenih okoliščinah pa je tudi kancerogen, v velikih količinah pa hormonski motilec, saj oponaša estrogen, glavni ženski hormon in zavira delovanje moških spolnih hormonov, kar vpliva na plodnost.
EU prepoveduje uporabo BHA v dišavah, vendar spadajo dišave med poslovne skrivnosti tako, da proizvajalci niso zavezani k razkritjem njihovih sestavin.
5. Barvila iz premogovega katrana
Kozmetiko kupujemo z nosom in očmi, tega pa se dobro zavedajo proizvajalci in njihove računovodje. Zato so proti koncu 20. stoletja pričeli proizvajati sintetična barvila iz premogovega katrana. Med kozmetičnimi sestavinami jih najdemo kot CIxxxxx.
Premogov katran je mešanica kemikalij, ki so visoko kancerogene. Posledično sintetična barvila vsebujejo tudi težke kovine, nekatere pa so vezane na aluminij. Težke kovine in aluminijeve spojine so strupene za možgane. Zanimivo je tudi to, da nekaterih barvil proizvajalci ne smejo dati v hrano, lahko pa jih dajo v ličila, tudi šminke. Šminko pa z lahkoto pojemo.
6. Konzervansi, ki sproščajo formaldehid
V to skupino konzervansov sodijo DMDM Hydantoin, Diazolidinyl Urea, Imidazolidinyl Urea, Methenamine in Quarternium-15 ipd. Te konzervanse, ki sproščajo formaldehid, najdemo v mnogih kozmetičnih izdelkih. Formaldehid pa sodi v skupino strupenih kancerogenih snovi. Samo spojino se uporablja pri proizvodnji sintetičnih lakov za zaščito lesa, ojačevalcev nohtov, plastičnih talnih oblog, druge plastike in čistil za WC školjko. To spojino najdemo v nižjih koncentracijah v naravi, umetno pa se je pridela na leto kar 21 milijonov ton.
Pri teh spojinah je problematično počasno in dolgotrajno izločanje formaldehida v obliki plina. Formaldehid je izredno kancerogen, lahko pa prehaja skozi kožo v telo.
DMDM Hydantoin in Quaternium-15 dražita kožo in oči ter povzročata alergije tudi v manjših koncentracijah.
EU zakonodaja narekuje proizvajalcem kozmetičnih sredstev, da morajo vse snovi, ki izločajo formaldehid, tudi navesti med sestavine s pripisom »contains formaldehyde« (vsebuje formaldehid). Prepovedano je dodati v kozmetični izdelek koncentracije večje od 0,05%.
7. Sintetične dišave
Med sestavinami so navadno navedene na zadnjem mestu kot »fragrance« ali »parfume«. Dišave spadajo med poslovne skrivnosti tako, da proizvajalci niso zavezani k razkritjem njihovih sestavin. Narejene so iz kemikalij, ki povzročajo alergije, astmo, nekatere so kancerogene in nevrotoksične. Prav tako so škodljive tudi okolju.
Proizvajalci kozmetičnih izdelkov jih dodajajo v izdelke zaradi prikrivanja neprijetnega vonja drugih kemikalij v izdelku in zaradi pospeševanja prodaje. Najdemo jih v parfumih, skoraj vseh izdelkih za osebno nego, čistilih, pralnih sredstvih itd. Sintetična dišava je izredno kompleksna, proizvajalci pa za njeno izdelavo izbriajo med 3000 kemikalij.
Zanimivo je tudi to, da proizvajalci odišavijo tudi izdelke, ki so označeni kot »neodišavljeni«. Dodajo jim še kemikalijo, ki blokira zaznavanje vonja v naših možganih.
Povečini so sintetične kemikalije, ki jih uporabijo za izdelavo sintetičnih dišav, strupene, v kombinaciji z drugimi pa se ta toksičnost še potencira. Dražijo kožo in sluznice, povzročajo alergije, migrene in sprožajo astmatične napade. Dermatološke klinike po celem svetu so že statistično dokazale, da so sintetične dišave drugi največji krivec za kožna obolenja. Laboratorijski testi pa so tudi dokazali povezavo med sintetičnimi dišavami in nekaterimi oblikami raka in bolezni živčevja.
Nekatere sestavine v sintetičnih dišavah sploh niso tam zaradi vonja, pač pa zaradi izboljšanja učinkovitosti same dišave. DEP ali Dietilni Ftalat pogosto uporabljajo za izboljšanje obstojnosti samega vonja. Ftalati škodujejo reproduktivnim organom v našem telesu in so tudi hormonski motilci.
Laboratorijske analize vodic za po britju in parfumov priznanih blagovnih znamk so pokazale, da se v izdelku skriva v povprečju 14 kemikalij, ki bi morale biti navedene med sestavinami, vendar niso. Med temi kemikalijami so našli tudi take, ki spadajo med alergene in hormonske motilce.
Sestavine, ki jih proizvajalci dišav uporabljajo, spadajo med poslovne skrivnosti tako, da jih proizvajalci niso dolžni navesti na ovojnini izdelka. EU je izdala seznam sestavin, ki jih proizvajalci ne smejo uporabljati, na ovojnini izdelka pa morajo navesti vsakega izmed 26 alergenov, ki se najpogosteje znajdejo v dišavah.
8. PEG, Polietilenski glikoli
Te kemikalije so narejene s pomočjo petrokemije. V kozmetiki se uporabljajo kot zgoščevala, topila, mehčala in vlažila. Prav tako so osnova kozmetičnim kremam in mnogim farmacevtskih odvajalnim sredstvom.
Odvisno od postopka proizvodnje, so lahko PEGi onesnaženi z oksidom etilena in 1,4-dioksanom. Ti dve kemikaliji sta karcinogeni, oksid etilena je tudi nevrotoksičen, vpliva pa tudi na razvoj plodu v maternici. 1,4-dioksan je tudi izredno obstojen in se s težavo razkraja. Posledično ostaja v okolju izredno dolgo. Analize so pokazale prisotnost te kemikalije celo v organskih in naravnih izdelkih.
Same PEG kemikalije naj bi delovale strupeno na genskem in sistemskem nivoju, dražile pa naj bi tudi kožo. Izredno lahko prehajajo skozi kožo v telo, saj kožo »odprejo« in tako omogočajo prehajanje tudi drugim kemikalijam, ki drugače v naše telo ne bi mogle vztopiti.
9. Petrolej
Petrolej je gel iz mineralnega olja, na koži naredi nepropustno plast in dobesedno zaklene vlago vanjo. Tako ga najdemo v mnogih hidratantnih kremah in sredstvih za nego las, saj lasem daje lesk.
Petrolej je produkt petrokemije in kot tak onesnažen s policikličnimi aromatičnimi ogljikovodiki, ki delujejo karcinogeno, dražeče in alergeno. Zaradi tega jih EU prepoveduje v kozmetičnih izdelkih. Proizvajalci lahko petrolej uporabljajo v kozmetiki samo v primeru, da je poznan popoln proces rafiniranja ter da je petrolej ni bil proizveden iz karcinogene surovine.
Med petroleju sorodne snovi sodijo tudi mineralna olja in destilati petroleja. Tudi te snovi so lahko onesnažene z policikličnimi aromatičnimi ogljikovodiki.
10. Mineralno olje
Ta produkt petrokemije najdemo v otroških oljih, losijonih za telo, milu in ličilih. Uporablja se ga tudi v motornih oljih in pesticidih. Je stranski produkt pridelave petroleja, zapira pore in tako koži onemogoča izločati strupe iz telesa, povzroča akne in tudi druga kožna obolenja. Upočasnjuje tudi samo delovanje kože in razvoj celic ter tako pospešuje staranje. Onesnažen je lahko z policikličnimi aromatičnimi ogljikovodiki.
Več raziskav je potrdilo, da lahko slabo rafinirano mineralno olje povzroči raka kože in skrotuma po daljši uporabi mineralnih olj. Zaradi tega je mineralno olje označeno kot karcinogen.
Mineralno olje je pogosto sestavina pripravkov zoper zaprtost in zato so najbolj znani stranki učinki tisti, ki se pokažejo na prebavnem traktu. Najpogosteje se pojavi srbečica okrog zadnjične odprtine. Prav tako upočasni celjenje operativnih ran v anogenitalnem področju in moti reflekse za odvajanje blata. Pri uporabi mineralnih olj za pospeševanje odvajanja se tako lahko pojavijo kronična driska, bruhanje, abdominalne bolečine, žeja in slabost.
11. Siloksani
Kemikalije na osnovi silikonov se pogosto uporabljajo v kozmetičnih izdelkih za mehčanje, glajenje in vlaženje. Povzročijo hitrejše sušenje izdelkov za nego in oblikovanje las. Povzročajo tudi lažje nanašanje deodorantov na kožo. Pogosto jih najdemo tudi v vlažilnih kremah in kremah za nego obraza. Najdemo jih tudi v medicinskih vsadkih in fasadnih premazih za zaščito pred vodo. Ko vidite napis »silikonski premaz«, potem veste o čem govorimo.
Raziskave so pokazale, da sta ciklotetrasiloksan in ciklopentasiloksan, poznana tudi kot D4 in D5, strupena. Počasi se razgrajujeta in se nalagata v tkivih rastlin in živali, sta torej bioakumulativna. EU zakonodaja je D4 označila za hormonski motilec, saj vpliva na delovanje človeških hormonov, posledično pa naj bi vplival tudi na rodnost. Laboratorijski testi so pokazali, da D5 povzroča maternične tumorje, poškoduje reproduktivne in imunske sisteme v telesu. Prav tako vpliva na živčne transmiterje v našem živčnem sistemu.
Strukturno podoben D4 in D5 je tudi cikloheksasiloksan ali D6. Tudi ta se izredno počasi razkraja in je posledično potencialen bioakumulator. Ciklometikon je mešanica vseh treh prej omenjenih siloksanov in ga najdemo v mnogih kozmetičnih izdelkih, tudi tistih, ki so označeni kot naravni.
Med sorodne izdelke sodi tudi polidimetilsikolsan ali po domače tudi silikonska guma. Narejen je iz D4 in vsebuje tudi sledi D4 in D5.
12. Natrijev lavril sulfat (SLS) in Natrijev lavret sulfat (SLES)
SLS in SLES se uporabljata v kozmetiki kot detergenta in umetna penilca. Zato ju najdemo v šamponih, gelih, milih, penečih kopelih, kremah za britje ipd. Tudi čistilna in pralna sredstva ju vsebujejo veliko. Onesnažena sta lahko z oksidom etilena in 1,4-dioksanom.
Prekomerna izpostavljenost SLS in SLES povzroča poškodbe oči, depresije, težko dihanje, drisko in hudo draženje kože. Prav tako ju povezujejo tudi z uničenjem obrambnega sloja kože. V telesu se nalaga v jetrih, srcu, pljučih in možganih. Škodljiva sta tudi okolju.
13. Triklosan
Triklosan najpogosteje najdemo v deodorantih in antiperpirantih, čistilih in razkužilih. V teh izdelkih služi kot konzervans in antibakterijsko sredstvo. Ko vidimo na izdelku napis »antibakterijsko«, je skoraj sigurno v tem izdelku triklosan.
Ta snov z lahkoto prehaja skozi kožo v telo. Raziskovalci sumijo, da je hormonski motilec. Pri skoraj 75% ljudi ga najdemo v urinu. EU zakonodaja ga označuje kot sredstvo, ki draži kožo in oči ter strup za okolje. Izredno počasi se razkraja in je bioakumulativen. V okolju pogosto reagira v dioksin.
Pogosta uporaba triklosana vodi tudi v bakterije, ki so odporne na antibiotike. Določene države so omejile koncentracijo te kemikalije v kozmetičnih izdelkih (od 0,03% do 0,3%, odvisno od izdelka in države), vendar pa je težava v tem, da je triklosan prisoten v mnogih izdelkih. Ko uporabljamo več izdelkov, se te koncentracije seštevajo, učinki pa množijo.
14. Kemična sredstva za zaščito pred soncem
V sredstvih za zaščito pred soncem najdemo aktivne in neaktivne sestavine. Ko jih nanesemo na kožo, jih izpostavimo agresivnim sončnim žarkom in tako sprožimo reakcijo med samimi sestavinami ter našo kožo. Mnoge od teh reakcij so strupene, kažejo pa se kot vnetje, dermatološke poškodbe, alergije in fotogenotoksični efekt (poškodbe DNA). Sredstva za zaščito pred soncem vsebujejo tudi sestavine, ki so karcinogene.
Naravna sredstva za zaščito pred soncem, ki vsebujejo titanijev dioksid in cinkov oksid, so navadno bolj zdrava alt_ernativa.
Oksibenzon. Z lahkoto prehaja skozi kožo v telo in povzroča preobčutljivost na sončne žarke. Kot fotokarcinogen poveča tvorbo škodljivih prostih radikalov in možnost poškodbe DNA v celicah. Doprinesel naj bi k povečani incidenci melanoma pri uporabnikih krem za sončenje. Nekatere raziskave so tudi pokazale, da naj bi se obnašal podobno kot estrogen in naj bi posledično povečal možnost nastanka raka na dojki.
Oktil metoksicinamat. To kemikalijo označimo tudi OMC in je glavna sestavina krem za sončenje z UVB filtrom, najdemo pa jo v večini krem za sončenje. Ko OMC izpostavimo sončnim žarkom razpade na toksične komponente. Toksično deluje na vse sisteme v telesu in posledično izzove tudi fototoksičen učinek.
Retinil palmitat. Proizvajalci krem za sončenje uporabljajo vitamin A v svojih recepturah zaradi svoje antioksidativne moči. Vendar pa ta oblika vitamina A v kremah za sončenje v stiku s sončnimi žarki pospeši staranje kože in posledično razvoj kožnih lezij in tumorjev.
15. Aluminij
Aluminij je pogosta sestavina deodorantov, antiperspirantov, cepiv, pecilnih praškov, mleka ipd. Mnoge raziskave ga povezujejo z Alzheimerjevo boleznijo, drugimi boleznimi možgan in je potencialen faktor tveganja za raka dojk. Sestavine na osnovi aluminija v antiperspirantih začasno zamašijo žleze znojnice. Zavedati se moramo dejstva, da je tudi znoj odpadek telesa.
Aluminij spada med živčne strupe, ki se lahko veže na naše rdeče in bele krvne celice ter hormone, kar vodi do mikrovaskularne kapi, ki povzroča druga resnejša obolenja. Oseba povprečno v svojem življenju zaužije 1,5kg aluminija.
16. Težke kovine
Težke kovine se v telesu stalno nalagajo in v telesu povzročajo različna huda obolenja. Težke kovine se znajdejo skoraj v kozmetičnih izdelkih.
Svinec. Ta težka kovina spada med nevrotoksine, najdemo pa jo v kozmetiki, plastiki, baterijah, insekticidih, glazurah, barvi ipd. Raziskava iz leta 2007 je razkrila, da kar 61% šmink vsebuje svinec.
V telesu se svinec nalaga v tkivih, najpogosteje v kosteh, vendar tudi v jetrih, ledvicah, pankreasu in pljučih. Svinec prehaja skozi popkovnico in lahko poškoduje možgane pri fetusu. Naše telo polovico zaužitega svinca izloči v dveh do šestih tednih, drugo polovico pa v petindvajset__ih do trideset__ih letih.
Živo srebro. V kozmetiki naj bi bilo z živim srebrom okužena 2% izdelkov. Tudi živo srebro spada med živčne strupe, lahko pa okvari tudi ledvice in možgane pri fetusu. Z lahkoto prehaja skozi kožo v kri.
Kadmij. S to težko kovino najpogosteje pridemo v stik preko hrane, vode, plastike, zraka, baterij in kajenja. V telo pride skozi kožo in se nalaga v jetrih in ledvicah. Je karcinogen.
Arzen. Največ te težke kovine v telo prinesemo s hrano, zemljo, zrakom, prahom in cigareti. Raziskave so pokazale, da je v ličilih vse do 2,3ppm arzena. Zaužit arzen se hitro absorbira v prebavilih in razširi po celem telesu. Prehaja tudi popkovnico. Je kancerogen.
Nikelj. Ta težka kovina je v naravi izredno pogosta, najdemo ga v skoraj vseh izdelkih, v kovancih, nakitu, baterijah, barvah za keramiko ipd. Izpostavljeni smo mu vsi, vendar pa povzroča zdravstvene težave le v večjih količinah, sproži pa lahko alergije.
17. Smukec
Smukec je dejansko zdrobljen lojevec, mineral. Najdemo ga v mnogih izdelkih za dom, vrt in tudi higieno. Vsebujejo ga otroški in drugi pudri, zdravila, pesticidi, deodoranti, kreda, voščenke, milo, izolacijski materijal, barve, papir ipd. Je strupen, lahko povzroča tumorje na jajčnikih in pljučih.
|
|
|
|