|
dreamhorse -> RE: kar tako, pa vendar.... (22.11.2012 13:04:12)
|
Tudi meni se je zgodilo, ...
V trgovini me je ogovorila starejša gospa, kje imajo tukaj nek izdelek, ki ga je iskala. Sama sem bila sicer prvič v tej trgovini, tako da nisem imela pojma, kje iskat, pa sem ji vseeno pomagala in sva ga našle. V zahvalo mi je hotela kupit žvečilne, pa sem prijazno odklonila.
S partnerjem sva živela v bloku ob katerem je bil en travnat hrib.. ko sem en dan gledala čez okno, sem videla staro ženičko s palico, ki je na razmočeni zemlji in travi padla, in se s palico v roki skušala pobrat. Opazovala sem, ker sem pričakovala, da bo nekdo, ki ji je bližje (okrog je polno blokov in parkirnih) priskočil na pomoč. Ena punca je iz balkona v pritličju odhitela na pomoč, pa je ni mogla pobrat, ker je bila gospa kar težka. Bila sem noseča, in sem poslala mojega, da ji je šel pomagat. Ko sem ju čez okno opazovala, sem jokala od sreče, da je pomagal stari ženički (nosečniški hormoni, pač :)
In pa pred leti, ko sem bila še otrok, smo se z družino odpravili na kosilo na Otočcu. Ob vodi sem si ogledovala račke, in v rokah držala ključe od avtomobila. Odšli smo na kosilo, in tam zabili 2 debeli uri, ko smo se odpravili proti avtu. Ati mi je rekel za ključe od avta, ki jih seveda nisem imela. Ko sem se spomnila, kje so najverjetneje končali (pri račkah ob vodi) , je do nas pristopil prijazen gospod, ki je vprašal če iščemo tole, in v rokah držal ključe od avta. Čakal nas je ves čas, da bomo prišli po izgubljene ključe. Mislim, da ga ja ati takrat denarno nagradil. Jaz pa sem si tudi zelo oddahnila.
Sama vedno počakam na prehodu zapešče, da pešci prečkajo cesto. Tudi v križišču dam komu prednost.
Enemo sovrtičkarju od moje hčere je bil grozno všeč dinozaver, ki ga je imela.. Taki čisto majhen... Sem mu ga kupila in z listkom priložila v omarico v vrtcu. polepšala sem mu dan, njegova mama pa meni, ko mi je poslala sliko veselega otroka z novim dinozavrom.
Dostikrat tudi komu, ki pred trgovin prosi za drobiž v klobuk vržem kak kovanec, pa se nikoli ne obremenjujem s tem, kaj bo z njim naredil. Vem samo, da mene ne bo nič manj zaradi 50 centov, ali enega evra, se pa bolje počutim, ker sem naredila dobro delo.
Še bi se dalo naštevat...načeloma sem človek, ki si na način, da nekomu polepšam dan, predvsem polepšam tudi svojega.
če komu kaj pade na tla, mu z veseljem poberem...
|
|
|
|