 |
RE: kar tako, pa vendar....
20.11.2012 13:42:39
|
|
|
|
ronja
|
Uf, meni se pa zdi, da so ljudje prav prijazni, mislim tudi neznaci, kolegi,...:). Meni so res že velikokrat pomagali. če pomislim samo, koliko sem preštopala... In kolikokrat so mi potem hoteli pomagat še drugače (da sva recimo prespali pri njih ali so naju povabili na kosilo, itd...), v Bosni nama je hotel pomagat policaj, ker je mislil, da naju kdo lovi, enako s prvim fantom na štopu po Dalmaciji, ko sva nekje zunaj spala, jih je skrbelo samo če sva ok... letos na ML so naju vzeli v bolnico z malim, ker nisva mela kam it tačas, kar se psihične opore tiče, so prijateljice zakon (tudi nekatere rrjevke:), so mi recimo veliko bolj stale ob strani kot pa familija v tej zadnji nosečnosti.
Zadnijč sem iskala odrezke usnja, kje bi jih lahko kupila, pa sta se mi javili dve prijazni punci tu in mi jih dali!!! Hvala še 1x! In moji mali sta bili čisto navdušeni nad njim, R. je zelo všeč vonj usnja, pa to, da je močno, L. pa da se ne cefra in se da delat male škratke;)
Včasih se ni dobilo testenin-školjk tukaj in mi jih je uškinamama zrihtala,...
Pred leti, ko so za nalepke dajali pri sosedu krožnike, mi je kar nekaj punc na kulinariki poslalo nalepke in še danes jemo iz teh krožnikov in skodelic .
Pa danes se mi je nasmejala sestra pri zobozdravniku, ki mi ga je metulj zrihatala, recimo (ta par: sestra in zobar sta namreč res čemerna;))
Sodelavke so mi pomagale pri uvajanju, pri kaki birokraciji (za katero sem antitalent!), včasih kak članek najt, pa na kosilo so me zvlekle, da nisem pozabila jest,... Ma, meni se res ne zdi, da bi se vsak samo zase brigal
Sodelavka mi je zadnjič prinesla cotke od njenih tamalih, tašči so prinesli njeni kolegi en kup oblek - ne samo za tamale, ampak tudi zame! Mi smo jim pa dale domače mlince.
Babi in deda nam vedno prineseta domačo zelenjavo in zdaj še jajca, ker imata kokoši, včasih dobita od sorodnikov še mleko. Mi smo tem sorodnikom potem naredili kremšnite - predelano mleko in jajca, haha:D.
Moja mami nam je včeraj pustila pred vrati škatlico s 3 čokoladnimi bonboni, ki jih je njej dal njen prijatelj,... Jaz sem ji pa prej sparkirala avto:) Se mi zdi, da reči kar krožijo...
Zadnjič je lubiju ratalo kindl usposobit (ne vem, kako, to sva že 100x naredila, pa ni pomagalo, ampak zdaj dela:)).
Knjižničar mi je še 1x sposodil že podaljšano knjigo, ki sta jo punci tako radi brali.
V trgovini so vzeli nazaj čevlje, ki niso bili prav prejemniku in vrnili denar, v bc so nama naknadno upoštevali popust, ki smo ga pozabili uveljavljat takrat,... skratka - ljudje niso vedno slabi;). Na TZS mi vedno povejo, če se s katero knjigo splača še počakat, ker bo naslednji mesec na akciji, itd...
Jutri pride tašča, da bo pazila malidve, da greva s S. na plavanje za dojenčke in bo ostala še do moje kitare, da bom lahko šla, čeprav je lubi na terenu:)
Zadnjič sem naredila R. prijateljici za rd torbico v obliki njene najljubše živalce in se me je njena mami takoj po zabavi poklicala in se zahvalila, da ji je zelo všeč. Mi je prav dan polepšala:).
Seveda so tudi kreteni, ki ti bojo s 3mi otroki zaprli vrata pred nosom ali skoraj povozili kogarkoli gre čez prehod za pešce, vendar se mi zdi, da so res slabi res v manjšini. Slab dan imamo pa vsi kdaj in smo tečni in delamo štalo, jaz sem bila včeraj obupna, še z lubijem bi se skor sregala (on je bil enako zmatran in iste volje ), tamali so bili pa itak sitni ko muhe. Danes pa vse super.
Aja, planiram v čet. polepšat dan lubiju, mu bomo pospravile omaro z orodjem tako da bo vse napisano, kje je kaj (ker nikoli ne najde:D - predvsem pa jaz ne najdem, potem pa njemu morim, da mora on naredit:D).
Hvala, Ronja, tega ti ne pozabim nikoli.
Ankica, bom kar tebe citirala:
pa še vedno ne vem, kaj sem tako dobrega naredila, samo poslušala sem jo.
PS: Pelin, a si bila slučajno na primorskem?
_____________________________
http://vecna-optimistka.blogspot.com/
|
|
|
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
)...skratka...ta popolna neznanka me je z nasmehom potolažila...poklicala nekega Mirana in ta dragi Miran je prihitel s kabli in mi spravil akumulator v red....po končani urgenci nisem vedela kako naj se jima zahvalim od sreče...o plačilu seveda nista hotela niti slišati...kavico sta odklonila iz uvidevnosti, ker sta izvedela, da me čaka še okrog dve uri vožnje...skratka...zadovoljna sta bila, da sta lahko pomagala....eh...človek ne bi verjel,če ne bi doživel....moj mi je rekel, da imam srečo večjo kot pamet...meni pa je tako lepo toplo pri srcu ko se spomnim na ta nesebičen par...tudi prazen akomulator je za nekaj dober...pomaga ti spoznati, da pa le nismo čisto pozabili biti ljudje....pa čeprav za to ne dobiš plačila v denarju, temveč le v obliki iskrene hvaležnosti...no...tole sem morala napisati...ni mi dala žilica...
za take ljudi. 
, njihov šef pride samo pogledat in reče to bo treba novo lahko vam samo naročimo in odide k svojim z rokami v žepu, vendar sem popravila in se z veseljem odpeljala
. 
