Lukka
|
Uf, na tole pa moram nekaj napisat. Bom dal eno čudovito primerjavo. Sam sem v šoli najbolj mrzil domačo nalogo iz predmeta Matematika. Grozaaaaaaaaaaaa! Naredil sem jo vedno, vendar ne doma. Preden se je začela šolska ura, sem jo na hitro prepisal od hudo pridne sošolke. Ok, tršica je šla po razredu, mi vse obkljukala in pač blo je narejeno. Enkrat sem pa se sam poglobil in naredil sam domačo nalogo - se potrudil pri pisavi, uporabil pravilna ravnila, ošilil svinčnik, da ni bil kot kol... Pridem v šolo in spet mi tršica vse obkljuka. Jaz bi se skoraj zjokal, tako hudo mi je bilo ker je bilo za njo vse isto, jaz pa sem čutil tak ponos in srečo, da bi ji najrajš v obraz povedal - EJ, BABNCA, JAZ SEM TO SAAAAAM NAREDIL A NISEM CAR, DAJ ME POHVALI. Skratka, ves vesel sem bil, da je enkrat meni uspelo in od takrat dalje si tega občutka nisem več hotel vzet. Point - pomatral sem se, trudil sem se in zadovoljstvo je bilo neomejeno. Čeprav je blo za tršico vse isto - ali prepišeš ali pa sam narediš. Zakaj sem dal to primerjavo pri tej vaši temi - zato ker je isti point. Čeprav imam tudi jaz doma nadebudnega polža, ki mi pobere vse atome energije, imam kupe perila, en milijon igrač za pospravit, po tleh brisat vsak dan, ker se pobere vse kar se da iz tal, tudi jaz moram poskrbet zase. Ko je bila mala stara pol leta je bil zame eden največjih bumov v življenju. To obdobje bi najraje kar zamrznil. Polžek je že vse vedel, kaj se dogaja okrog njega, pozornosti je potrebovala vedno več, ni hodila... Sedela je na tleh in me z učkami spremljala, stegovala rokice proti meni, se plazila po vseh štirih... Ne vem, meni je blo za znoret. Niti enega giba mimo nje nisem mogel naredit. Po pravici povem, da sem stiskal rit skupaj, ker nisem mogel it kakat, ni šans. To bi mi vzelo deset minut - kam naj dam otroka ta čas??? V lupinco ne več, v stajci se je drla ko jeshar, v wc je pa niti slučajno nisem hotel s seboj nest, ker si ne upam predstavljat, da bi se ji ta slika vtisnila v spomin. Skratka zvečer sem padel izpod tuša direktno z brisačo vred v posteljo. Zadnja stvar na svetu je bla pa seks. Zadnja. Pomoje bi me prej pripravil da grem peš na pot iz Norveške v Slovenijo, kot da bi seksal. Ma ni blo šans. In?! Evo, pol pa naenkrat bumerang - šit, midva sploh ne seksava. Lupček, objemček to je bilo vse, preden sem zaspal. In na koncu sem ugotovil, da praktično si ne vzamem več nič, kar bi lahko dobil v zakonski postelji. Nič. In kaj naj potem dajem okolici? Otroku? Nič! Kako naj pa dam, če nič ne dobim?! Evo, na koncu ugotovim, da me nihče več spolno ne pogreša!? To je bil šele šok. Potem pa sem začel se trudit. Ne trudit za seks, temveč trudit za pozornost, za to, da mi bo lepo, da dobim kako čustvo več. Urejenost doma. Sem blondinec z daljšimi lasmi, pač malo nad rameni. Ravno toliko, da sem jih mastne spel v beden čop, da bi si jih pa počesal mi pa na misel ni padlo. Trenerko, popacano z tamalimi prsti, najde se vse od marmelade do banane, do ne vem česa še vse. Aja smrkelj - obvezno. Evo, grem po dolgem času k frizerju, pristiržem konjice las, dam masko za lase, dišim ko nov :) Zamenjam trenerko za kavbojke tričetrt, nove japanke, nataknem belo majčko in si po dolgem času dam eno usnjeno ogrlico iz potovanja po afriki. Ni padel prvi dan, kje pa. Me je pa stisnil, objel. Večkrat pobožal. Naslednje dni sem ugotovil, da sem podzavestno tudi sam boljše volje. Evo, Kavbojke spuščene na boke pa malo drugačno spodnje perilo je spontano žgalo. Večkrat na dan sem opazil poglede povsod na sebi, večkrat. Kosilo je bilo drugačno... Ma vse se je spremenilo. Vse. Enostavno sva se začela žgečkat čez dan, se kje za vogalom malo stisnit, pa spet hitro k tamali letela. Zvečer sva začela skupaj hodit pod tuš. Zakaj me pa ne bi namazal po hrbtu, če ima čisto čas... Zakaj pa ne bi mi pomagal pri izbiri spodnjega perila, zgolj kot ena igrica!? Eto punce - vžgalo je. Seks se je zgodil spontano. Brez obvez in oba sva si ga res zaželela. Marsikdaj sva si ogledala tudi kak erotični film, se stisnila in se se božala tako dolga, da se bi nama brez težav lahko zmešalo. In spet - seks je bil odličen. Ja, zdaj se pač trudim. In tudi on se. Morava se. Mala mora imeti zadovoljena starša. Mora. Ker podzavestno ona dobi tisto, kar si midva dajeva ponoči. Srečo in neobremenjenost. Cel dan se je potrebno malce trudit, seveda ne za vsakoo noč. Tudi pri nas ne skačemo kot zajci vsako noč, temveč pač takrat ko pride do vrelišča, ki si ga dajeva vsak trenutek. Včasih petkrat, šestkrat na teden, včasih pa dvakrat. Saj nima veze. Važno, da takrat ko daš in sprejmeš, da se potrudiš. Ne pri seksu, prej. Bistveno prej. Seks se dogaja prej, takrat ko pride do akta je zgolj vrhunec vseh pozornosti. Uf, upam, da nisem predolg... Pač tako je pri meni.
|