Anonimen -> Moj otrok nič ne je (8.9.2005 22:55:50)
|
Midva sva že čisto obupana. Pri trinajstih mesecih mali poje samo en obrok na dan. Ostalo se hoče dojit. Boste rekli, da naj zmanjšam dojenje.
Ja, saj poskušam. Otrok je v vrtcu, od sedmih do dveh skoraj nič ne poje. Oz. zelo zelo malo. Še pit noče nič. Mene je kar groza in naša kosila se spreminjajo v pravo nočno moro. S takšnim veseljem mu pripravim kakšno kosilo, misleč, mogoče bo pa to jedel, potem pa sedem za mizo, mali pa že ko zagleda krožnik, zapre očke in obrne glavo. Ja, kot da bo krožnik zato izginil. In nato pogleda, če mu še zmeraj držim žlico blizu obraza. Če mu jo, se spet obrača.
Zmeraj jemo skupaj (oz. vsaj eden od naju je za veliko mizo, drug Davida hrani). Poskusila sva s tem, da sva mu dala žlico v roko, da bi sam jedel, pa je z njo samo tolkel po juhi, ker se mu je fajn zdelo, da šprica. Seveda mu tega ne morem dovolit.
Ima kdo kakšno idejo, kaj naj naredim? Prosim, obupana sem!
|
|
|
|