ronja -> RE: sotrpini neprespanih noči (8.11.2012 19:57:04)
|
Zakaj bi potem že tkali ponoči na 10 minut, če lahko to podnevi storimo? Hehe, zato, ker če ni zraven, se joka. Enostavno ga preneseš v njegovo posteljico, pa če je to ponoči, spi tam max pol ure, potem pa vstane (dobesedno) in joka, da ga pridem iskat. Potem ga podojim in spimo dalje. Če ga podojim in odnesem nazaj, pa se spet kmalu zbudi in jovo na novo... Če spi po prvem dojenju ponoči (torej ob cca 24h) pri nama, se redkeje zbuja, pa še meni ni treba vsakič vstajat in tja hodit in nobene od sestric ne budi s svojim jokom (ker ko prvič pokliče, jaz še ne spim, pa ga takoj vzamem, če bi pa že spala, pa vprašanje, če ne bi katere sestrice prej zbudil)... No, saj Svit je še kar ok, on vsaj zvečer (zvečer je zame po 22ti uri:D) večinoma da mir (do 24h-1h) in mava takrat posteljo zase[sm=smiley36.gif]. Ronja, a te tvoj moź nič ne pogreša v postelji... Hehe, saj on (moj nemož, hehe:) spi zraven, vsi skup smo na eni postelji, ki je široka 120 cm...[sm=smiley36.gif] Tak da danes je baje skregan s tamalim[sm=jezicek.gif]. Ker je bil res celo noč tam in ker ni pa ni zaspal zvečer (res ful pozno, ob 24h)). Sva pa ugotovila zakaj: dobil je še spodnjo dvojkico in zdajle je zlato dete[sm=smiley1.gif], očitno mu je tudi oči že vse odpustil, ker ravnokar govri: "iii, kako si luštkan!" (sicer ne priznava, pravi,d a sta še skregana, samo mislim, da dete tega ne ve[sm=jezicek.gif]). lahko sklepamo, da če par zaplodi pet otrok v petih letih, da ravno nekega strašnega pogrešanja ni. Haha, point there[sm=smiley36.gif]. Lulu, se strinjam, vsi otroci so od enkrat[sm=jezicek.gif], kot bi rekla moja mami:D. Ampak kot rečeno: Svit je kar ok, njegovi sestri sta bili hujši - najhujša je bila R., ki se je zbudila, čim sva se začela malo bolj poljubljat (pa tudi če naju nikakor ni mogla slišat, recimo v kopalnici...) grrrr! Res, grozna je bila glede tega! Vedno vedno vedno se je zbudila! Na srečo niso vsi otroci taki:). Se spomnim, da sem takrat govorila sodelavkam, da so mali otroci najboljša kontracepcija... ampak kot vse metode tudi ta ni 100%. Sem kasneje ugotovila,d a sem jim to razlagala že noseča[sm=jezicek.gif] No, pa midva sva bila že prej kar iznajdljiva glede tega[sm=jezicek.gif] Jaz se pač rada zvečer stisnem k možu in pocartam, zaspim v njegovem objemu. Paštetka, no, tole gre, ne gre pa kaj drugega:D. Nimam pa nič proti, da otroka prideta proti jutru k nama v posteljo. Potem pa recimo, da se nam jutri precej zgodaj začne[sm=smiley36.gif]. Vem, da manj kot 1x za enega otroka ne gre. V bistvu tudi gre - z IVF ali kako se že prav reče. sin ne spi v vozičku (se dereuser posted image ) Imava enaka sina. Imam dve potepuški hčerkici in enega totalno, ampak res totalno zapečkarskega sina! Ne morem verjet! Vedno smo bili ves čas zunaj, ko sem bila na p., pri tadrugi sploh. Ta pa... no, počasi ga navajamo, ampak mali zunaj sploh ni hotel jest in potem je bil lačen in se je drl. Vozička itak nima v čislih, še manj kot sestri... Tak da - res je lubiju podoben (on je tudi rad doma:) - sicer gre rad ven, ampak tako, na splošno) Nekateri otroci raje spijo sami, drugi imajo potrebo po bližini in mati se more odzivati na otroka in ne na tisto, ker ji pravijo drugi... Se strinjam:). Kar se tiče sindroma smrti v zibki, sem pa tudi sama enako brala - da skupno spanje občutno zmanjša tveganje. Tudi se mi zdi, da takrat takoj planeš pokonci, če je karkoli čudno. Enkrat je recimo R. zlezla pod kovter in sem takoj planila, da se ne bi zadušila. Se mi zdi lažje vedet, če si zraven. Nisem pa imela nobenega takega primera, tako da nisem pametna, ampak vse, kar sem o tem brala in p. so pa res tako rekli. paštetka, ma, vsak si naredi tako, kot mu paše. Meni malo spanja ni tak problem, lubiju tudi ne. Smotano nama je bilo, ko sta bili malidve mali, pa se L. ni dalo prestavljat, pa sta zasedli vsaka svojo posteljo in sva morala čakat, kdaj jo bova lahko dala v drugo sobo, da bova mela posteljo fraj. Ker potem pri nas ostaneta res samo kuhinja (v katero se res ful lepo vidi iz sosednjih balkonov:D) in kopalnica, ki je tini mini. Tako da - če mava zvečer posteljo zase, sva čisto srečna, če se pa ponoči gužvamo, pa ni panike, ker sva čisto navajena:). Če bi vsakič, ko se zbudi, morala bit budna potem 1 uro (da ga vzamem iz postelje, podojim, počakam, da res zaspi nazaj in nesem nazaj, zazibam, da se ne zbudi, ko ga odložim, ker se pač ne tišči več vame,...) bi bila po moej bistveno manj naspana... Vsaj tako je bilo, ko sem probavala R. odlagat nazaj v zibko ob najini postelji.
|
|
|
|