|
ronja -> RE: Lepo! (7.11.2012 14:29:06)
|
Meni se pa ne zdi to tako zelo nerealno - saj večinoma gremo do otroka, ki pade, če je ok, ljudje si pomagamo kaj nest, si poberemo, če komu kaj pade... Ne vem, meni se noben primer ne zdi nekaj ekstra, razen ok, rož in hrane navadno ne kupiš neznancu (ni nujno, da bi jo sploh vzel, sem parkrat probala, pa recimo da mam uspešnost cca 50%, nekateri niso hoteli hrane, ampak denar, nekateri so bili pa veseli, čeprav sem se bala, da bojo užaljeni...) in kelnarca navadno ne bi vode kar sama prinesla, ostalo se mi zdi pa osnovna olika.
Včasih tudi ne pomagaš, ker nočeš užalit človeka, za katerega nisi ziher, da si pomoč želi... Včasih je to lahko tudi slabo: ko sem dobila izpit in sem bila sama v avtu, sem dostikrat ustavila ljudemna bus postaji, da jim ne bi bilo treba čakat. Enkrat je bil en še otrok in ni šel in to je bilo prvič, da kdo tega ni sprejel. potem so mi povedali, da je dobro, da ne zaupa neznancem in sem se vprašala, če bi naredila prav, če bi recimo meni zaupal, potem bi bil pa naslednjič manj previden, ap bi kdo to zlorabil... Skratka: včasih hočeš bit prijazen, pa v praksi ni tako lahko kot na videu;).
Sama sem vedno v zagati če srečam slepega človeka in ne vem, ali želi, da mu ponudim pomoč ali ne - brala sem namreč res kontradiktorne izjave - ne bi rada nikomur dajala slabega občutka. Pri starejših je lažje, navadno so veseli, če se ponudiš, tudi če pomoči ne rabijo, podobno je pri mamah.
PS: en tak izi način za pomagat, je recimo, da če ste med počitnicami fraj, se ponudite, da pazite še kakega šoloobveznega malega otroka komu, ki pa recimo takrat ne more dobit dopusta. So ljudje zelo veseli:).
Lahko pa dajemo tu konkretne primere, kaj bi lahko slehernik naredil, pa mogoče še kake bolj uporabne kot to, da nekomu pobereš mobi ali denarnico, če mu pade, to je nekak logično...
|
|
|
|