|
Anonimen -> RE: mož želi da grem na splav... (4.11.2012 21:22:44)
|
IZVIRNO SPOROČILO: Anonimen
IZVIRNO SPOROČILO: Anonimen
IZVIRNO SPOROČILO: Anonimen
No tako mišljenje pa je meni čisto mimo-kaj bo če, bo...brez veze, kdo pa ti garantira, da se boš vsak dan pripeljala iz službe, kdo ti garantira, da ko greš čez prehod za pešče da te ne povozi avto, da te ne zadane kap? Vem težke besede, ampak to je čisto brez veze razmišljati da bi se pri 3-jem porodu lahko naredilo najhujše in bi mož ostal sam z otroci, konec koncev tudi posledice splava so lahko usodne(sepsa..)...če bi tako razmišljali potem vrjetno nebi imeli nobenega otroka, ker kaj pa veš, kaj vse vse lahko zgodi! Tako da to je čisto mimo...vsak dan se lahko zgodi nekaj, pa o tem ne razmišljamo, ker drugače nebi mogli normalno živeti!
Ja lahko bi razmišljali tako že od začetka. Samo če bi umrla med prvim porodom, bi za sabo pustila "le" užaloščenega, mladega moža. Če pa bi umrla med 3. porodom, pa bi trije otroci ostali brez mame in mož sam za njih. Meni je tu precejšnja razlika.
Ja, avto me pa lahko vsak dan zbije, ne glede na to, koliko otrok imam. Ampak to ali si želim tvegati z nečim, na kar imam sama vpliv, je pa precej drugače kot naključni dogodki.
Naše odločitve nas zaznamujejpo v vsakem prumeru - v dobrem ali slabem. So naše odločitve.
In z mojim pisanme ne obsojam čisto nikogar in nikomur ne solim pameti. Kot že zgporaj piše, sem želela predstaviti samo še en pogled, ki bi morda tudi komu v kakšni situaciji olajšal odločitev.
Ja samo potem tudi ni dobro da se voziš z avtom, ker tako tvegaš, pa bog ne daj da greš z letalom na počitnice, ker tvegaš, pa tudi z rutinsko operacijo znamenja tvegaš...po statisiki je več smrtnih žrtev v prometu, kot pri porodu, ki je dandanes zelo malo smrtnih izidov!
Sicer prejšni post ki pravi da nisi normalna, ali nekaj tašnega ni moj, kljub temu pa mislim, da tako razmišljanje ni zdravo-kaj bi če bi...nikoli ne veš kaj bo, in če te je strah tvegati s čimerkoli, potem ne moreš normalno živeti, ker te strah preveč hromi!
Pisala sem o tem, da sem imela zdravstvene težave. Take, ki se z leti lahko stopnjujejo. In tudi G, ki je sicer ljubiteljica otrok, mi je rekla, da sem se odločila prav, ko sem povedala, da otrok ne nameravam imeti več. Še sama je rekla, da bi bilo morda res nepotrebno tveganje.
So stvari, ki jih počnemo vsakodnevno in upamo, (oziroma o tem sploh ne razmišljamo) da se nam ne bo pripetilo nič usodnega. So pa stavri, na katere imamo vpliv in se zavestno odločimo ali gremo v nepotrebno tveganje ali ne. Npr. ravno danes sem brala, da je ena manekenka umrla med postopkom liosukcije. Pa a je ni škoda. Za tako bedarijo. Otroka in splava sicer s tem ne moreš direktno primerjati, ampak če mi nosečnost lahko prinese poslabšanje bolezni in posledično smrt, mi ni treba veliko pomišljati ali bi tvegala ali ne - ker kot rečeno, ne gre samo zame ampak za celo družino.
Tisti prejšnji pa o trčenosti; sem mnenja, da je vsak malo trčen, le področja si izmenjujemo. Dokler sem trčena samo ri tem, da tebi ne škodim, nimaš kaj skrbeti. Upam, da tvoja trčenost nima vpliva na druge.
|
|
|
|