|
Katy78 -> RE: operacija srčne zaklopke (30.10.2012 7:46:40)
|
Hvala vsem za informacije. Pelin, prav je, da si napisala brez olepševanja, tako sem tudi želela.
Sprašujem pa za mojo mami. Stara je 62 in so ji šele pred par leti ugotovili, da ima prirojeno napako na srčni zaklopki. Menda ima zaklopka tri lističe, pri moji mami sta pa samo 2. Zdravniki so bili zelo presenečeni, da ni imela do zdaj nobenih težav, tudi oba poroda sta bila bp, to pripisujejo temu, da je bila celo življenje aktivna, živahna, se pravi v dobri kondiciji. V bistvu so ji tudi pred par leti čisto naključno ugotovili napako na zaklopki, najprej so ji odkrili šum na srcu in nadaljne preiskave so pokazale napako na zaklopki. Je pa imela to smolo, da zdravnik, ki ji je to ugotovil, ni dojel, da je operacija nujna že takrat, tako da je zdaj pa res že zelo nujna. Zdajšnji kardiolog pravi, da je operacija nujna, je pa trenutno zanjo tudi najboljši čas, ker je mami v zelo dobri kondiciji in tudi srce ni še nič razširjeno. V bistvu je vse do zdaj počela vse tako kot prej, edino zadihala se je nkoliko hitreje kot prej, kar pa je pripisala letom. Bi se pa lahko pred 10 dnevi zgodila tragedija, zvečer se ji je začelo vrteti, vrtoglavica se je nadaljevala tudi zjutraj, mislila je, da zaradi nizkega pritiska, ki ga ima že celo življenje. No, pa smo jo pošibali na urgenco kjer so ugotovili, da je zelo slabokrvna, Hb je bil 90 in so jo zadržali. Nasl. dan je padel na 70 in nujno je morala dobiti transfuzijo. Najprej so mislili, da ima kakšno rano na želodcu ali da krvavitev v črevesju, potem pa so ugotovili, da temu ni tako ampak da je padla med tiste bolnike z okvarjeno zaklopko (25% vseh naj bi bilo takih), ki se jim drobne žilice nekako razpletejo (ali kaj že) in zakrvavijo. pri njej so jih našli v želodcu in jih požgali, zdaj se ji Hb popravlja, bo pa še dobila transfuzijo, v ponedeljek pa gre, če bo kri v redu, na operacijo, ker te krvavitve se bi samo še ponavljale. Drugače bi bila redno na versti enkrat po novem letu. Po operaciji naj bi tudi težave s temi žilicami izginile. Zdaj je sicer v KC, vendar ni obležala, ampak izkorišča sonček in se precej sprehaja pred KC in tudi zdravniki jo k temu spodbujajo. K sreči je po naravi borec in optimist, najbolj pa jo žene najmlajši vnuček, ki bi ga rada pazila. Poleg tega jo je tudi zdravnik potolažil, da bo lahko potem delala vse (in še več) kot do zdaj. Le okrevanje bo trajalo in paziti se bo treba med tem časom. Upam na najboljše. vem pa, da bo vsaj začetek težak.
|
|
|
|