|
ursonok -> RE: CR zaradi raztrganin pri prvem porodu (25.10.2012 18:38:55)
|
Saj ni res, pa je - neka normalna tema se je na slovenskem forumu spet sprevrgla v provincialno žensko sikanje [sm=smiley36.gif].
Punca je povedala, kaj in kako, da si želi roditi naravno, ker je CR operacija in se je pač boji, in kaj bi ji svetovali.
Pa smo se oglasili tudi tisti, ki imamo obe izkušnji, CR in naravno. In dejali, da če je motivirana za naravni porod in če bo strokovno osebje za, se splača poskusit. Da je MOJA (slišite, moja, ne vaša) izkušnja ta, da je po naravnem porodu okrevanje drugačno, vez z otrokom drugačna.
Moja je bila. Še zdaj se tega spominjam. Pa to ne pomeni, da otroka ne maram, da on mene ne mara, da nimava "veze", ali kakšna podobna traparija.
Sem pa tudi napisala (znate brati?), da CR ni absolutno zlo, saj rešuje življenja - kot je rešilo mojega in hčerkinega. In ja, to je najvažnejše, s tem se vsi strinjamo, saj nismo nori.
Ker sem hčerko rodila s CR, se ne počutim slabša ali nesposobnejša ali kar koli v tem stilu. Pač, ni se izšlo. In to je to. Če pa me kdo vpraša, mi je pa vseeno hudo, da je bilo tako. Da je bil CR, da je bila ločena 4 dni od mene. To je vse. Ni mi bilo lahko, trpela sem. In trpljenje mi ni ljubo, zato raje rojevam naravno. Ok?
Ne, ampak tu, na forumu, mora priti na dan slovenski provincialni egocentrizem, oglasiti se morajo ženske, ki nimajo nič povedati na to temo (nimajo lastne izkušnje), in potem pametujejo o "kategorijah", češ, kam sodijo tiste, ki so jim otroke odpeljali itd itd.
Kaj ima to veze z glavno temo? Koga briga, kam ve spadate? Ja, odpeljali so ti otroka za 1 mesec (cilla, ali komu že). Kako je to vplivalo oziroma motilo vaše medsebojno navezovanje, ne vem. Tudi ti ne veš, ker, kolikor vem, si rodila samo enkrat in pravzaprav ne veš, kako BI LAHKO bilo, pa pač po nesrečnem naključju ni bilo. Je pa dejstvo, da ti tega, da si bila mesec ločena od njiju, nihče ne zavida - priznajmo, vsak bi rad, da bi bilo vse idealno, da bi rodil naravno, hitro, brez bolečin in bil ves čas z otrokom. Pa ni vedno tako - pa kaj.
Ampak zakaj se morate vse takoj počutiti ogrožene?! V vsakem postu, v vsaki besedi prepoznavate napad nase. Provincializem na celi črti.
Ne vem, kaj se čudimo, da je Slovenija v taki krizi. Samo na forum greš, pa vidiš, da zakompleksanost in za-svojo-ritnost seka ven na vsakem koraku. Navzven, ko se kao vsi strinjamo drug z drugim, se imamo radi, ste lepe in urejene in najbolj na svetu ljubite svoje otroke, jim daste vse, kupite vse, kuhate najboljše, najlepše, najbolj zdravo, oh in sploh, ko pa pride do neke odrasle debate, se pa takoj pokaže vaša prava narava - postanete egocentrične čarovnice, samo sikate vsepovprek, sami vi, vi in nihče drug si zasluži recimo vrtec in ne vem kaj še vse. Vsa ostala (brezposelna?) kofetkarska golazen pa zgolj ogroža vašo lepo eksistenco. In ne samo to, ta golazen v nasprotju z vami svoje otroke (baje) zanemarja, jih vlači okoli umazane, poscane in posrane.
O tem je bila debata na Ringaraji in na MONu (jaz tu samo povzemam in parafraziram). Le redki so bili sposobni neke trezne diskusije (ronja in še kdo), ostalo je pa eno samo provincialno sikanje pod vsakršnim nivojem.
Podobno je tukaj. Užaljeno žaljenje drugih. Če si imela CR in je bila to ok izkušnja, pač napiši, imela sem CR, nisem čutila "motenosti" povezovanja z otrokom, bilo mi je lepo. Pika. Razumemo in spoštujemo tvojo izkušnjo. Ali pa: ločilu so nas zaradi ne-vem-česa, škoda, raje bi, da bi bili skupaj, pa nismo bili, a važno je, da smo zdravi in srečni. A je tak problem?
Očitno je. Za Slovenceljne bo vedno [sm=smiley13.gif]
Pa vse dobro.
|
|
|
|