|
oreh -> RE: oktober-november IVF/ICSI 2012 (25.11.2012 17:28:54)
|
Anonimna psiček in Adelle glede razmišljanja kako se spopadamo z duševnim zdravjem na poti do pluska.
Osebno sem prešla čez depresije, slabo voljo, zapiranjem med 4 stene, preglobokim pogledom v kozarec[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley9.gif[/image], do obdobja in spoznanja, da je življenje prelepo ter je treba najti moči, da uživaš tudi v dvoje, kajti mala kepica bo že prišla.
Odkar pa sem v postopkih, pa me gor drži najina vez s partnerjem, ki se je v teh 3 letih že večkrat omajala zaradi pritiskov in nezadovoljstva. Zadnje čase pa se mi zdi, da sva si še bolj blizu, se še bolj spoštujeva in potrebujeva drug drugega. V tem času sva se naučila pogovarjati in dajati prednost majnim stvarem, ki so pomembne za naju. Pa še kregava se res malo in ne več zaradi bednih malenkosti. Ko mi je težko, pomislim, raje sem sama z njim, kot pa s kopico otrok, on pa v gostilni ali pa pred TV, jaz pa cela depresivna za štedilnikom in sanjarim o George Cloonyju, ker me sploh ne registrira kot osebo (sej veste tipična SLO družina z dobrim avtom pred garažo). Upam, da bova to obdržala tudi, ko na svet prikuka najin zakladek. No, osebno mene take misli gor držijo. V postopkih sta pomembna predvsem vidva, saj so obremenjujoči in lahko pride do krize oz. si jih obrneta sebi v prid in gradita na odnosu.
|
|
|
|