|
drugičudež -> RE: Junijke 2013 (27.6.2013 22:09:29)
|
Evo še moja porodna zgodba:
vso kalvarijo zaradi medenične vstave in odpora do CR sem že opisala. Vsak dan sem pridno delala vaje za obrat in v torek zvečer je uspelo (vsaj zdelo se mi je tako). V četrtek sem imela pregled za sprejem na CR in UZ je pokazal glavično vstavo. Obvladam, ali kaj [sm=jezicek.gif]. Uspelo mi je že drugič. Lahko nudim inštrukcije. No, po temeljitejšem uz je G na sprejemu rekla, da mi bodo vseeno kar zadržali in sprožili, ker imam nosečniško sladkorno, premalo plodovnice, otrok zaostaja v rasti (naračunala je GS 35 tednov) in zaradi možnosti ponovnega obrata. Malo sem se bunila, pa poklicala še mojega G, ki je predlagal enako. Pri vaginalnem pregledu je ugotovila, da sem še čisto zaprta, MV dolg več kot 2 cm in trd. Spet sem pričakovala ponovitev prvega poroda. V četrtek sem tako dobila eno tableto prostina (vstavijo v nožnico za mehčanje MV), v petek pa še dve. Do sobote zjutraj se ni še nič zgodilo. Ko me je pregledala dežurna, je rekla, da bomo naredili CR, ker sem še vedno čisto zaprta, več kot 3 prostine pa ne dajo. Jaz v jok, pokliče mojega G in mi preide povedat, da so se odločili da poskusimo z naravnim porodom, če se ne bom odpirala pa bodo naredili CR.
Tako se ob 9. zjutraj počasi odpravim v porodno, kjer me sprejme super babica. Najprej me klistirajo, malo še hodim po hodniku, nekaj čez deset mi predre mehur. Ob pol enajstih me začne črvičiti in tako lepo do dvanajstih ležim na hrbtu, počivam in klepetam po telefonu z možem. Ob 12. reče, da moramo zadevo malo pospešiti in naj grem na bok. Čez nekaj minut se začnejo rahli popadki na 3 minute. Dobro uro ležim na enem ali drugem boku. Ob pol dveh me pregleda in pravi, da se je MV lepo zmehčal, vendar nisem še nič odprta. Predlaga, da malo vstanem, grem na stranišče izpraznit mehur in se malo sprehodim. Pravi, da bom ob treh dobila umetne popadke, da se bo porod sploh dobro začel. Prosim, če lahko pokličem moža, da pride do takrat. Hoja pospeši moje popadke, ki jih lepo predihujem. Nič grozno bolečega. Ob treh moram spet na posteljo, da me priklopi na CTG. Ležanje na boku mi da še zadnji zagon in takrat se začnejo močni popadki. Dobim protibolečinsko injekcijo, predihujem, vmes imam dovolj časa za počitek, ker niso bili tako pogosti. Malo po tretji pride mož, še nekaj popadkov, mene začne tiščati dol in babica pravi naj z naslednjim popadkom kar pritisnem. No, na boku nisem imela dobrega občutka, zato sem se potem obrnila na hrbet in enostavno rodila. Nič strgana ali rezana. Gledam punčko, meni se je zdela kar velika, ne pa zahirana na tiste 2,5 kg, ki so jih napovedovali. In res je imela 3 kile in pol, 53 cm. Skratka - sanjski porod, brez umetnih popadkov, šivov in z zdravim velikim otrokom. Kaj bi si lahko želela lepšega?
|
|
|
|