|
ursonok -> RE: Junijke 2013 (9.6.2013 22:22:52)
|
Zdravo!
Evo mene [sm=smiley11.gif]
Najprej ena šokantna ugotovitev, ko sem prestopila vrata doma: naš Abel je gromozansko velik človek! Jaz sem do zdaj vedno mislila, da je majčken in srkčan in sploh, zdaj, ko pa držim v rokah Auroro, pa vidim, da ima ogromno glavo, roke, telo, noge, skratka - velikanski je!! [sm=smiley29.gif][sm=smiley29.gif]
Sover [sm=bravo.gif]
Čestitke, očitno te je tudi na hitro zvilo! Upam, da si jo odnesla kar se da dobro - pri taki velikanki! Jaz si ne predstavljam roditi še 500gr več, že zdaj sem čutila, da je bila veliko večja kot Abel, drugi del sem komaj iztisnila!
Upam, da sta obe dobro!
Lina,
ma ti si se pa namatrala [sm=smiley13.gif] Kje pa se je vse skupaj ustavilo? Seveda pa je najpomembneje, da sta ok!
Drugičudež
grozna porodna zgodba!! Raje takoj še enkrat v avtu rodim! [sm=jezicek.gif]
Tudi pri nas naporno - vikend, otroci doma ... Najhuje je pa nespanje [sm=smiley13.gif]
Porod
Kot že veste, smo rodili v avtu. Malo pred 23h dobila popadke, takoj na 2-3 minute, ampak nismo hoteli zganjati lažnega alarma. Nekako smo se spakirali, odtovorili otroke h kolegom, takrat se je pa začelo. Vedela sem, da se bližajo končni popadki, iztis. "Dirkala" sva, kolikor sva lahko čez center, kjer normalni avtomobili sploh ne smejo vozit (samo busi in taksiji), morala čakati na milijon rdečih semaforjih, ravno ko sva zavila proti porodnišnici, se ustvaila pred urgenco, sem začutila, da bi morala že iztisniti. Moj je letel noter, kričal, da mu žena rojeva, tam pa ženska na info vsa na izi - ja, pojdite tja vprašat, in pokaže nekam z roko. Moj začne težiti varnostniku, da gre zares, nakar se zmiga nek sanitarni delavec (v belem), cepljen proti hitrosti, počasi pripelje invalidski voziček in me hoče potegniti iz avta (vmes mi pa poteguje krilo dol, češ da ne morem z golo ritjo na voziček): Jaz tulim, da ne morem, da gre glava ven - in ko tip dojame (vidi?), da je to to, končno steče (!) po osebje. Pritekla je neka sestra - in smo rodili, v dveh potisih. V teh parih minutah se je okoli avta nabrala gruča ljudi, čisto šokirani so v tišini bulili (vsaj zaploskali nam bi lahko, a ne). No, potem panika, kriki "pokličite pediatra!", mene skupaj z otrokom na posteljo, na ginekološki oddelek, tja je priletel pediater, ko je otrok zajokal so se pa končno vsi sprostili in mi začeli čestitati itd itd.
Tamali so vzeli kri, na neke infekcije - ker se kao ni rodila v P, mene so poštimali (zašili - raptura druge stopnje), potem sva šli pa gor, na oddelek. Po 24h pa domov, vse ok.
V P je bila prava muka, ni se dalo spati. Sicer pa ok - cepljenje smo odklonili, nam sploh niso težili, otroka enkrat temeljito pregledajo, in če je vse ok, je to to. Na Poljskem vem, da so ga vsak dan dvakrat tehtali in ful težili s težo. Vprašajo te, ali boš dojil ali rabiš flašo (to mi je tudi všeč - ni nobene hude prisile). In vsakih 6 ur ti prinesejo protibolečinsko tableto - se mi jih je nabral zajeten kupček, čeprav sem jim vedno rekla, da ga ne rabim, ker me nič ne boli (če imaš CR, ti dajejo potem protibolečinske kar po infuziji [sm=smiley36.gif]. Ćisto so obsedeni s to bolečino. [sm=smiley36.gif]
Aja, pa ko so me prišli naslednji dan pregledati ginekologi, mi je ena rekla: ja, vi bi morali pa že v torek priti na sproženje, pa vas ni bilo. Zakaj pa ne? Sva se zlagala, da zaradi trebušne virozice. Se je ženska samo namuznila in dodala: zakaj ste pa rodili v avtu? Niste hoteli roditi v porodnišnici ali vam ni uspelo priti? [sm=smiley36.gif] Sva rekla, da to drugo, ampak nama pomoje niso verjeli. Tudi prav.
Glede poroda - pazite, kako ga vizualizirate!!! Jaz sem ga vedno, ampak vedno vizualizirala tako, da rodim v avtu ali na parkirišču. In semi je res to zgodilo! [sm=smiley29.gif][sm=smiley29.gif] Zdaj vidim, kaj vse zmore naša glava ... Skraka, previdno.
Ritem...
... ni ga [sm=smiley24.gif] Saj vem, da je še prekmalu, a vseeno. Aurorc ves čas visi na joški, spi zelo malo, kratke odseke, če že, ponoči pa spoh ne [sm=smiley19.gif] Se dojimo, premetavamo, preoblačimo, napenja jo, prdi, potem se ful pokaka, noče več jesti, spati pa tudi ne. Tega se pri prvih dveh ne spomnim. POnoči sta se sicer zbujala za jest, a sta pojedla in zaspala, vsaj za par ur. Ta pa ni šans. Na srečo smo uspeli skombinirati tako, da sem vsak dan lahko skupaj z njo malo počivala - jo dojila v leže in dremala takrat, ko se je tudi ona odločila malo zamižati [sm=smiley36.gif]
Jutri gresta otroka v vrtec, moj ima dopust - sicer moramo letati po opravkih, birokracija itd., a vseeno, upam, da bomo dopoldne lahko kaj spali.
Počutje
Fizično
raztrganina boli ful manj kot pa epiziotomija pri Abelu. Edini problem je ta, da ne čutim popolnoma zadnjika, tj. da ne morem popolnoma zadrževati blata. Gre na bolje, kar pomeni, da ne kakam kar tako [sm=smiley36.gif], a vseeno ni fin občutek. Baje naj bi se zadeva normalizirala.
Križ me boli, sploh če sem dolgo na nogah - kar sem, ker je pač treba še druge otroke štimati, pa skuhati, pa pomivati itd itd. Sva pač sama. Tudi presredek se zato počasneje celi. Bo treba pazit in si "izboriti" čas za počitek, da me ne bo kaj doletelo ...
Danes smo bili že na sprehodi, z ruto. Me je bolel križ in malo sem sopihala, a je pasalo. Po treh dneh med štirimi stenami ...
Se pa sprašujem - kako polog prenašajo ženske, ki ne telovadijo med nosečnostjo, ki samo ležijo (ali morajo ležati), ki imajo 100kg?! Jaz bi umrla!
Psihično
se mi zdi bolje kot po prvih porodih. Malo pojokcam, ampak nič hujšega. Na trenutke se kar ok počutim. Je pa res, da uporabljam homeopatijo, morda tudi to pomaga. Sicer je pa šele četrti dan po porodu, tako da je za hude zaključke še prekmalu.
Dojenje
sem opazila, da tokrat sploh nisem imela hudega "navala", ki se navadno zgodi med drugim in petim dnevom ... Pri prejšnjih dveh sem imela "kockaste" prsi, trde kot kamen, bolele in skelele so, mleko je lilo ... Zdaj pa nič, morda malo povečane, rahlo trde, drugega pa ne. Tudi blazinice za dojenje sem začela uporabljati šele danes, ko mi je prvič vse ven teklo. Tako da verjetno tudi to vpliva, da je psiha bolje (manj hormonov? [sm=zmeden.gif])
Čišča
zadnja dva dni je močnješa - ko je tudi več mleka in je tamala skoz priklopljena. Pijem plahtico. Saša, koleko tega se lahko spije na dan? Meni je zadeva noro okusna, jaz bi jo komot eksnila par litrov! [sm=jezicek.gif]
Bratci in sestrice
otroka sta zelo lepo sprejela sestrico, nobenega ljubosumja - se vidi, da sta dva. Kot nekaj naravnega, aha, to je zdaj najina sestra. Edino Abel je na splošno precej "nerahločuten", kar meče se po njej itd. Je treba pazit!
KG
Sem se včeraj stehtala - še +5kg. Isto kot pri Abelu. Trebuh kot v 6. mesecu, nagravžno [sm=smiley22.gif] A nimaš kaj, bomo že. Ves čas nekaj jem. [sm=smiley13.gif] Jaz med dojenjem nikoli ne shujšam. MI hormoni v čisto drugo smer delujejo. [sm=smiley13.gif]
Kaj naj še rečem? Da se vam vse zahvaljujem za čestitke in lepe misli. Pa želim vam čim več prespanih noči. In lepih porodnih zgodb!
Aja, pa še to vam moram zaupati: niti malo, ampak res niti malo ne pogrešam nosečniškega trebuščka! Pravo olajšanje je biti brez!!! Dovolj so bili trije, spomini ne bodo zbledeli, to je pa vse, kar v zvezi z nosečnostjo še rabim, hehe.
PS
Aurora že kakšni dve urici spi! Driska. Če bi bilo vse tako, kot je treba, bi se zdaj zbudila, podojila in zaspala nazaj. A jaz se bojim, da bo spet isto, kot prejšnje dni ... žur do jutranjih ur [sm=smiley24.gif]
DRžite se,
srečno!
|
|
|
|