IZVIRNO SPOROČILO: amii
...V glavnem najin plan je, da ga prisiliva oz. naučiva, da ko se ponoči zbudi, da se sam uleže nazaj in sam zaspi.

Zdaj pa ne vem. Ali imava z možem prav, ali ne. Zmeraj sem zagovarjala, da če otrok zahteva bližino staršev, da naj jo ima. Ampak to je res too much, ker ni bilo ene same normalne noči od kar se je rodil....

IZVIRNO SPOROČILO: metulj333

IZVIRNO SPOROČILO: uškinamama
Do leta in pol se je zbujal na cca 20 do 40 minut

mi je jasno, zakaj sta ostala na ednini ker tale moj br. 2 je ucinkovita kontracepcija proti br. 3 s tem nespanjem

ker tale moj br. 2 je ucinkovita kontracepcija proti br. 3 s tem nespanjem

IZVIRNO SPOROČILO: amii

Joj, koliko se je o tem že pisalo, pa vendar smo spet (še zmeraj) pri isti temi - zbujanje ponoči.

Ukinila sem flaško ponoči, jaz sem se umaknila in je nočna bujenja prevzel mož (sem noseča in se enostavno moram ponoči naspati - služba pa to..). Dudo še ima. Nabavili smo nočno lučko, vrata sobice so odprta (se mi je zdelo da ga je mogoče strah če so zaprta), zvečer pridno povečerja in spije 3 dcl flaško.

Problem je naslednji; Zvečer ob 20.30 zelo lepo zaspi, ni problemov. Jaz se vležem k njemu (MOGOČE JE TU NAPAKA?), se pocartava, spije flaško in ga čez par minut več ni. Potem vstanem in grem iz njegove sobice. Na tla smo dali jogi 160*200 (MOGOČE JE TU NAPAKA?), ker je že pri enem letu plezal čez ograjico posteljce in ker sva obupala in tako lahko eden prespi večina noči pri malemu (MOGOČE JE TU NAPAKA?). Spi cca 2-3 ure in potem prva budnica. Se vsede na posteljo in kliče. Ko je imel še flaško je hotel flaško, zdaj hoče mene ali moža. Če ne prideva, sam prilomasti v spalnico, kjer ne želi spati med nama, ampak z drenjem izsili da eden od naju (sedaj le mož) vstane in gre z njim v njegovo sobico (NAPAKA?). Ko so res slabe noči (kar jih je približno tretjina), potem se ne pomiri vsaj pol ure, tudi bruhal je že od ipike. Da preprečiva takšne nočne izpade, se mož takoj, ko se mali oglasi, vstane in gre k njemu v posteljo, se uleže k njemu in ponavadi v miru zaspita nazaj.(NAPAKA?)
Čez 2-3 ure nastopi druga budnica. Če mož ostane z njim (MOGOČE NAPAKA?), potem se mali le vsede, tuli in ko mu mož reče da naj se uleže nazaj in zaspi, se uleže, pocarta in zaspi. To je lahko tudi večkrat na noč. Zato je mož nehal vstajati in se vračati v spalnico. Ko je več težkih zaporednih neprespanih noči, potem prevzamem malega jaz za kakšno noč ali dve, da se mož naspi.
Noči npr. pred polno luno, ali sedaj ko je začel hoditi v vrtec so še posebej težavne, saj so ga začele tudi more tlačiti (Ok to razumem)

Poln kufer imam neprespanih, predretih noči. Zdaj pa mi prosim lepo povejte iz svojih izkušenj, ali sva se z možem odločila pravilno;
Ker tako enostavno več ne gre naprej in ker čez 4 mesece pričakujemo drugega člana, sva se odločila, da se mu uredi popolnoma nova sobica. Dobil bi naj novo pohištvo, novo posteljo (avto ipd. tako da mu bo všeč), prebarvali bi stene na belo (ne vem, morda ga je strah risbic na steni). Ker bi bila njegova postelja velika le 90_x_120, bova z možem prisiljena, da več ne spiva z njim. Dosledno bi ga nosila nazaj v njegovo posteljo in na stolu zraven njega počakala da sam zaspi. Potem bi se umaknila iz njegove sobe. In če bo to 20_x_ na noč, bi to pač ponavljala tolikokrat.
V glavnem najin plan je, da ga prisiliva oz. naučiva, da ko se ponoči zbudi, da se sam uleže nazaj in sam zaspi.

Zdaj pa ne vem. Ali imava z možem prav, ali ne. Zmeraj sem zagovarjala, da če otrok zahteva bližino staršev, da naj jo ima. Ampak to je res too much, ker ni bilo ene same normalne noči od kar se je rodil.
Ko se z malim poskusim pogovarjati (pač po otroško, kolko se z 2 letnikom da), zakaj to počne ponoči, samo odgovarja: ati, mami, ati mami (ponavlja kako naju kliče ponoči). In ko mu rečem da je čas da bo spal celo noč, reče NE. In še to, ni mu važno kdo spi zraven njega, lahko je babica, dedi, stric, teta,..... Glavno da ni sam v postelji in da se **** na noč pocarta, vsede, preveri ali ni mogoče sam,.......

Prosim za vaša mnenja.

IZVIRNO SPOROČILO: tehnofil

IZVIRNO SPOROČILO: amii
...V glavnem najin plan je, da ga prisiliva oz. naučiva, da ko se ponoči zbudi, da se sam uleže nazaj in sam zaspi.

Zdaj pa ne vem. Ali imava z možem prav, ali ne. Zmeraj sem zagovarjala, da če otrok zahteva bližino staršev, da naj jo ima. Ampak to je res too much, ker ni bilo ene same normalne noči od kar se je rodil....

Bogi mali.

2 leti star otrok potrebuje bližino. Lahko sicer izpeljeta svoj plan a vse kar bo na prisilo se mu bo pustilo posledice.

Želi si bližino in je na silo puščen osamljen. Sicer bo sčasoma sprejel ta vzorec a ko bo odrasel in s partnerko lahko ne bo mogel vspostaviti bližine, ker bo naučen da je v stiski sam. Ker trenutno, za njega je biti sam stiska.

Pa zakaj misliš da je danes toliko mladih in odraslih, ki ne zmorejo vspostaviti bližine drugače kot samo telesno. Ker so bili ravno vzgojeni s tem načinom, da otroka se pusti da joka, da se ne teče k njemu, da se navadi biti sam,... ja in sedaj so tudi sami pri 30, 40, 50 letih, razen kadar imajo kakšno zraven za priležat.