|
RE: Vrtec,ne vrtec 24.9.2012 23:07:05
|
|
|
|
ronja
|
Kaj bi naredila na tvojem mestu? Verjetno to leto še ne bi dala male v vrtec, če je vse super laufalo (zmagovalnega konja ne menjaš;)) ampak recimo da bi, da bom lahko točno na tvojem mestu;) V tem primeru bi: - se pogovorila s tamalo, kako ji je všeč, kaj ji je, kaj ji ni, itd... Tako boš dobila najboljšo sliko, kako je ona sprejela vrtec. - dosti otrok kaže svojo stisko tako, da ne jejo v vrtcu - mojidve na srečo nista taki, sta jedli takoj in so mi to vedno vzg. vse navdušene povedale, pa mi ni bilo nič jasno - saj doma tudi jesta ko kobilici, kaj je to tako posebnega:D. Šele ko sem enkrat previdno vprašala, če drugi pa ne, mi je ena lepo razložila, da je zelo nenavadno, da otrok takoj lepo je v vrtcu. Torej to je običajna oz. pogosta reakcija. To, da se pri 4ih skrije pod mizo ob kosilu, pa ni. Ker si naprej razložila, da pravi, da jo vzg. sili pojest do konca, ap je tudi to razumljivo. Torej bi - se pogovorila z vzg., da mi je vseeno, koliko otrok poje v vrtcu, ker jo bomo itak takoj po kosilu prišli iskat in to ni problem (glede na to, da bi jo babi in dedi lahko pazila, bi jo verjetno lahko prišla po kosilu iskat, če ne sme ostat na počitku, če ne poje dovolj). Da jih prosim samo, da mi je ne silijo s hrano, ker to pa res ni dobro, to ti čisto vsi strokovnjaki povejo. Spodbujajo lahko, ne smejo pa silit in ona mora vedet, da ji ni treba vsega pojest, je pa lepo, da poizkusi. Vzg. so navajene otrok, ki bodo do 4h ali 5h v vrtcu in taki bi bili seveda bogi brez kosila... Zato jih verjetno tudi silijo, če ne pojejo dovolj - ne vem, tako si razlagam to, kar si napisala. Pri nas je vzg. v jaslih pri zajtrku prihranila par kosov kruha in jih dala tistim, ki niso nič pojedli in postali kasneje lačni, da niso bili lačni in tečni. - se pogovorila s sabo, še predno bi dala tamalo v vrtec; če/ker pa se nisi, bi se pa zdaj, si priznala vse svoje strahove in slabe izkušnje iz vrtca in jih predelala - res pomaga! Jaz nisem bila v vrtcu, tako da nisem imela pojma, kako je, ljudje pravijo svega i svašta, nisem vedela, kaj naj si mislim, moja sestra je imela grozne izkušnje, prav tako mama s tem, kako je bilo pri sestri... In za nameček sem dala mali v ISTI vrtec, v katerem je bila moja sestra... Kaj me je skrbelo? Da jima ne bojo dali za pit, ker je bila sestra vedno žejna, ko je oče prišel ponjo, ker jim niso dali za pit, da niso lulali in ni bilo treba menjat plenic... Ja, vem, grozno - in trapasta skrb - iz današnjega stališča. Ampak sama nisem imela izkušnje in nisem vedela. Kaj sem naredila? Vprašala sem v vrtcu, če jim dajo za pit. Seveda so se mi režali, ampak so mi pa tudi odgovorili . Da jasno, da dobijo za pit, povedali so celo kaj in jaz sem bila potolažena. Isto je bilo s hrano - sestro so silili, nadevali so jim ostalo hrano v juho, če niso dovolj hitro pojedli itd... No, zdaj tega ne delajo več:). In sem hotela previdno vprašat, kakšno imajo strategijo, ali morajo otroci vse pojest ali ne, pa so sami začeli že prej razlagat, da silijo otrok s hrano ne, se pa trudijo, da bi vsi vse probali (to mi je ok, itak vse probata). Če imaš kakršnekoli čudne strahove, vprašaj, povej. Jaz sem vsem vzg. povedala, da imam tremo, ker ne vem, kaj naj pričakujem, ker sama nisem bila v vrtcu, ampak pri super varuški. Koti vidiš, se mi še danes pozna, da sem totalno nesocialno bitje . In vzg. so neverjetno mirno sprejele to, ko sem jim povedala, da sem zmedena in da me je malo strah. Je pa prav zanimivo, da smo mele vse 3 veliko manj problemov kot mame, ki so bile prej zelo suverene... Očitno je podzavest močnejša, čim problem ozavestiš, se zmanjša:). - kar se denarja tiče, si vzemi to kot ceno za preizkus. Če ne bo šlo, če mali ne bo všeč, če bo veliko bolna ali če se ne bo mogla navadit in ne bo začela jest v vrtcu, potem jo lahko kadarkoli izpišeš in prepustiš mesto nekomu, ki ga bo z veseljem pograbil, ker druge možnosti nima. Sicer pa mislim, da vrtec ni nujno potreben za otrokov psihofizični razvoj. Za to so me že parkrat križali tu, ampak še vedno tako mislim (navsezadnje si tudi križani ni premislil, zakaj bi si torej jaz;). Mislim, da vrtec rabimo starši, da lahko gremo mirno v službo, da nas ne skrbi, kaj je z našimi otroci, da dobijo za jest, da jih dajo spat, da jih pocartajo, da jim kaj pokažejo, itd... Nič od tega pa ni nedosegljivo doma;). Sama sem vrtcu zelo hvaležna, ker je res super zadeva, zelo sem hvaležna vzg., da lahko sama v miru delam, ker vem, da so otroci v dobrih rokah in da jih ne dobim čisto razturjenih (kadar smo ob boleznih flikali na raznorazne načine, je bil vedno kaos - sem povedala vzg. v vrtuc, da je vrte=red, babice&co. pa kaos, simpatičen kaos, ampak vseeno malo utrujajoč, ko moraš pospravit;) Sem bila vsakič zelo hvaležna vsem, ki so vskočili, sem pa videla takrat vse prednosti vrtca, to hočem rečt. Sama imam sicer otroke v vrtcu, ker sem jaz v službi (kadar nisem na porodniški). Vem, da jima je v vrtcu boljše, kot če bi ju recimo pazila babica, (sploh pa je boljše babici:D), ker bi ju obe težko folgala (sta malo razlike) in če ne drugega, ne bi šli nikoli ven, kar pa gresta radi. Pa tudi pravila so tam bolj podobna našim in nimamo problemov z razvajenostjo, kar bi sicer 100% imeli;). Kadar pa sem sama doma (na porodniški, bolniški), sta lahko tudi onidve - zdaj se počasi uvajamo nazaj, da ne bojo vsi trije naenkrat, če bi slučajno bila kaka kriza. Tudi meni so vsi pametovali, kako je to brezveze, pa da naj ju dam v vrtec, sploh ker ga itak plačujem (ala bi bilo škoda stran metat denar - sama sem na to gledala, da pač plačujem, da mi stoji mesto). Ampak jaz sem ful čudna mama in svojim otrokom res težko lažem. Ne morem jima rečt, da ju ne morem imet doma, če vesta, da ju mam lahko - saj ni prvič, da bi bile same brez očija (ki je dop. v službi). Jasno jima je, da ne rabim pol dneva samo za dojenčka, zato sta lahko izbirali.
_____________________________
http://vecna-optimistka.blogspot.com/
|
|
|