|
sazi -> RE: Dom ostarelih (11.9.2012 12:03:42)
|
Pri nas je bilo ful težko. Po sistemu vaškega obvečanja, je bila babica prepričana, da se gre v dom samo umret in da je tam grozno, da se nihče ne briga zate, da je hrana obupna in da se nič ne dogaja. Same negativne predstave.
Žal je naneslo tako, da se je poškodovala pri padcu v taki meri, da res ni mogla več sama živeti. Tudi pri moji mami ne, ker ni mogla niti po stopnicah. Je na hitro dobila mesto v domu, kjer je leto in pol zelo lepo živela. Našla si je družbo, s katero so cele dneve kartali, veliko je delalal stvari, ki jih prej že dolgo ni, saj si ni vzela časa (štrikala in izdelovala polnjene štrikane lutke..). Žal je pred nekaj meseci umrla, ker je zbolela.
Težko ti svetujem. Probajte najprej ven zbezati njene strahove in jih potem sistematično rešujte in spravite pričakovanja in dejansko stanje v realne okvire.
Po pravici povedano, če bi šla naša babi v dom prej, bi morda še bila živa, kajti po poškodbi se ni nikoli več povsem "postavila na noge". Če pa bi bila tam, do te poškodbe verjetno ne bi prišlo.
Aja, pa še to, dokler je bila zdrava, jo je mama vsak vikend vozila na njen dom, v sosednji vasi pa je bil v bližini stric, če je kaj potrebovala. Tako je še vedno delno skrbela za svoj dom in vrt, kjer je neizmerno uživala in od koder se je tako težko odselila.
|
|
|
|