ronja -> RE: nasvet (12.9.2012 10:24:16)
|
anonimna, tudi jaz bi rekla, da ti laže, ker se te boji - kar je trapasto, ampak kot so že napisale: jezna boš itak, tako pa svoje vsaj ima. Midva sva sicer drugačna in vedno drug drugega prepričujeva, da naj si vendar drugi privošči to, kar si želi, vendar noben ne bi šel čez meje, ker mava pač enak pogled na denar. Eni se pa tu ne strajo, vsak par ma kako reč, kjer se pač ne strinjata in se tam kregata okoli;). Ampak če se sama postavim v situacijo, da ga vidim, kako gleda na netu nekaj, kar bi rad imel: moje vprašanje ne bi bilo, ali si bo to kupil, ampak ali si to želi, itd... bi se bolj o tem pogovarjala, kako in kdaj bi bilo to izvedljivo. Enako on meni. Potem imava vedno občutek, da drugi ne ignorira najinih želja in ni treba nekaj z glavo skozi zid rinit (res pa kot rečeno tudi sicer nisva taka pri denarju). Ampak mogoče če probaš ta pristop, predno vržeš puško v koruzo. Da enkrat ne reagiraš burno, ampak iskreno: vem, iskreno si jezna, te zastopim. Ampak za to jezo, zadaj, je še nekaj drugega - prizadetost, bolečina. To mora on videt. Povej mu, da te pri tej laži boli to, da imaš občutek, kot da si ne zaslužiš resnice, da se počutiš prevarano... POmembno je, da mu ne rečeš, da te je s tem prevaral, ampak da ti to tako občutiš. Ker je res. POtem pa poizkusita najt način, kako bi se takim situacijam ognila: vprašaj ga, zakaj to dela: ali zato, ker se te boji, ali zato, ker ne pomisli na posledice, itd... In poizkusita raziskati vzrok. Mogoče če bi on vedel, da ti sprejemaš njegov hobi in da mu boš pomagala, kolikor boš lahko, se ne bi tako egoistično obnašal glede tega. Ne vem, ga ne poznam, to je samo ena možnost. Predvsem pa poizkusi pri sebi razdelat nekaj: naši hobiji so zelo blizu našemu bistvu - to je tisto, kar si res želimo delat, kar nas zanima, kar na izpolnjuje (poleg družine, dela itd...) Ampak hobiji so s finančnega vidika res metanje denarja stran, vendar v resnici s tem tudi nekaj dobiš. Če se tebi zdi "brezvezna reč" nekaj, kar je "za njegovo dušo", on to poveže... On ima lahko občutek, da ti je brezveze, kako se ta njegova duša počuti... Mogoče bi zdržal brez te hude zadeve, če bi vedel, da ga razumeš, da se ti ne zdi brezveze, da se nekaj igračka... Seveda mora vsak hobi met svoje meje kar se tiče odgovornosti do drugih: ni fer, da bi recimo on ves svoj čas in denar zapravil samo za hobi, pa potem da za družino ni - to absolutno ni prav. Je pa fajn vedet, da te nekdo, ki ga imaš rad, podpira v hobiju, čeprav nekaj stane - štekaš, kaj mislim? Pa potem se da včasih hobije tudi precej prilagodit, če pač ni ravno čas za zapravljanje (takes one to know;). No, bakfark je to malo bolj poetično povedal... Meni je recimo lubi kupil 4 šivalne stroje (niso v bistvu vsi šivalni stroji, ampak vsi šivajo, za laike torej šivalni stroj;) - investicija vsega skup tudi blizu 2000€ (ok, ni bilo naenkrat, ampak vseeno, en je bil res drag pa je bil tudi v kosu). IN se je dejansko že splačal. Imam pa tudi neskočno veselje z njim[sm=smiley1.gif]. Res da ni bilo, da si tega ne bi mogla privoščit, vseeno pa si na splošno privoščiva kaj dosti - rajši manjkrat, pa takrat nekaj res za dušo, kar imaš potem za dolgo časa in te dolgo osrečuje:). Fajn je, če imaš partnerja, ki te podpira. Ni treba, da ti gre zdaj takoj to kupit. Tudi ni nič narobe, če za kakšne stvari počakamo - samo tudi mene bi bolelo, če bi se njemu zdel dober šivalni stroj "ena brezvezna, ampak zelo draga reč". Ker meni ni brezvezna (je pa draga, to ap priznam;). Mogoče bi tudi on rad, da vidiš, kaj mu te stvari dajo... Da jih gledaš. Sanje in hobije je lepo podpirat, v okviru relanih možnosti, ampak to, da se pogovarjata o hobiju, da mu daš občutek, da es veseliš z njim, kadar mu kaj rata, da mu ombočiš kdaj kako urco za njegov hobi (verjetno si jo sam vzame;),... to pa ne stane nič, da pa veliko. je okol 2000 ojrov; a si lahk kupim, pa da pol nimam 3 mesce za položnice in za hrano za otroka? za mojo umetniško dušo? mateyka, glede na tole temo V dilemi, bi ti vesoljna rr seveda rekla, da ja[sm=smiley36.gif], go for it, svet pripada pogumnim[sm=jezicek.gif]. Sama sicer ne razmišljam tako - ko si zaslužim za to oz. ko bom znala toliko, da bom lahko izkoristila tak potencial, potem si bom tako reč kupila (pač karkoli že, kako malenkost si pa kdaj tudi kar tako privoščim;). PS: dostikrat pa ljudje lažemo zaradi sebe: ker nam je pred samim sabo nerodno. Moja mami je recimo dostikrat kupila kako drago obleko in jo dala v omaro, pa mela tam 2-3 mesece in ko jo je prvič oblekla, jo je oče vprašal, če ma to novo, pa je rekla, da ne, to je ja že staro[sm=jezicek.gif]. pa ji ni nikoli težil zaradi oblek in sta se oba popolnoma zavedala te igrice, ampak on ji je pusti njeno veselje, včasih sta se hecala an ta račun, ampak ona je vseeno tako delala, ker je bilo njej pred sabo nerodno, da je toliko zapravila za tako reč, vseeno si jo je pa tako zelo želela, pa sploh jo pri kakih rečeš včasih zanese, sploh če jo zraven kdo kaj nagovarja (v trgovinah pa imaš zato plačane ljudi;). (recimo enkrat je kupila slikovni angleško slovenski slovar - pa je anglistka in ima profi slovarje:D) - ker ji je bilo nerodno rečt ne akviziterju...
|
|
|
|