|
Anonimen -> RE: dilema glede študija (9.9.2012 14:14:02)
|
IZVIRNO SPOROČILO: puppa
IZVIRNO SPOROČILO: bibasiba
Nikoli ni obzalovanja za stvari, ki so prava odlocitev. Prej bo lahko obzalovala, da nikoli ni poiskusila, ker se ji je skoda zdelo denarja. Ce delas v skladu s svojo notranjo zeljo, ves, da delas prav in ves, da je bla ta pot edina mozna. Odrekanja pa gotovo so. Denarja ti ni zal, ker je toliko drugih stvari ki jih moras spremenit, se jim odrect, da je denar se najmanjsa zadeva. Doma lahko sedis in jamras, kaj bi ko bi...ali pa nekaj storis in probas, ce lahko zastavljene zelje uresnicis. In tudi ce ne bo imela ne sluzbe ne denarja, bo imela novo znanje in izkusnje, nova poznanstva in prijateljstva, predvsem pa vedenje, da je storila nekaj zase in za svoje veselje. Zivi se enkrat, sanje je treba izzivet, drugace ostanemo zagrenjeni in z besedami "ce bi se enkrat zivel bi pa..." Skoda.
Oprosti, ampak če ni ne službe in ne denarja, se malo težko preživi. Se ti ne zdi?
Nekateri še vedno vse mal prenalahko gledate.
Ajd, če je človek sam, brez obveznosti, brez otrok, brez partnerja ... Ja, ni problema, da tisti denar, nekak se že znajde potem, ko nastopi finančna stiska za preživetje.
Ko pa je nekdo, za katerega smo čustveno in finančno odvisni - pa sorry - ni več samo kaj si jaz želim.
Saj sem napisala - če vidi realno možnost, da bi kljub temu, da mora študij plačati, lahko družina normalno preživela (ona med vikendi poje - izredni študij pa je tudi med vikendi - se pravi bo manjko denarja) potem naj se seveda loti tega.
Ah ja...poglej, njen partner ima sluzbo, ona zasluzi cez vikende (ne vemo kdaj so predavanja, pravi da je redni studij torej niso cez vikende), ce bo delala kar jo veseli bo nasla se druge opcije zasluzka (instrukcije, poucevanje, kaksno nadomescanje...). Vedno se najde ce se hoce (se velikokrat smo tle na RR prebral da sluzbe so, sam ce hoces delat a ne?). Torej, gres in delas vse, za dosego svojih sanj. Ni mama samohranilka s petimi otroci, brez sluzbe in brez stanovanja. Nic ne jemljem na lahko, napisala sem da se marsikaj da ce si to zelis in upas. Sem napisala, da so odrekanja...v to gre tudi skrb za otroka, prilagajanje, manj casa z otrokom itd. itd. beres to, kar zelis prebrat, ne tega kar sem napisala. Tko da oprosti ti, nekateri pac samo upajo na boljse, sanjajo kaj bi, drugi pa grejo in si upajo poizkusit. Ne lahko pa ni. Pravzaprav je izredno naporno, bolj kot si marsikdo predstavlja. In seveda je treba premislit o skrbi za otroka, o krivdi ki jo cutis ko delas stvari 'zase' ko bi moral bit z otrokom, tudi zelji o se kaksnem otroku, tudi o tem da 1.5 letnik zahteva malo manj kot 3letnik, 5 letnik--ko bi igral z njim, hodil ven, na izlete...pa moras studirat za izpite. Ne, ni lahko.
Napisala samo, da je vazno (in zmeraj bolj bo vazno) da delas stvari, ki jih zelis, se cutis zanje poklican ker v tej konkurenci danes se se prekleto vidi, kdo uziva v tem kar pocne in kdo ne. Kar se mene tice, lahko postane tudi zagrenjena ekonomistka, ki bo posledicno na otroke prenasala krivdo, ces da se je v dobro otroka odrekla sanjam. Bulsit, ce te je strah nekaj pocet, ne reci da obstajajo odgovornosti zaradi katerih se odlocas drugace. Vedno se odlocas tako, kot se sam zelis. In potem z odlocitvami zivis. Moras se pa v teh odlocitvah dobro pocutit, torej srce mora bit mirno ker si izpolnjen, naredil si nekaj kar si si zelel, ni blo zate, si sel dalje, nasel nekaj drugega.
In se enkrat: je studentka, pise diplomo-- ne vem zakaj bi si morala studij placat ce lahko studira vzporedno. Ali se to ne da, ker njen zdajsnji studij ni na isti ravni in zato rabi se maturo naredit? Svetujem lahko samo to, da poleg vseh odlocitev o otroku, denarju, sluzbi...najprej pridobi res vse informacije o vpisu in se na osnovi tega odloci ali je pripravljena na vsa leta studija ki jo cakajo. Zivljenje gre dalje in marsikaj se zgodi...tudi partner lahko izgubi sluzbo. Ampak to je vse CE...ne vem kako se bodo stvari odvrtele, zato je tudi brezpredmetno iskat odgovore ali bo sluzba cez 6 let ali ne. Ja, lahko se zaposli sedaj, cez 6 let pa sluzbo izgubi in ne dobi nove..ostane brez izobrazbe, ki si jo je zelala, z nekaj delovne dobe in brezposlena. Je to boljsi rezultat? Ne zatret ljudem vse sanje, zato ker je treba premislit kaj pa ce...ok, kaj pa ce se ji nove poti odprejo z novo izobrazbo in dobi sluzbo veliko hitreje kot med tisocimi ekonomisti sedaj? In kaj pa ce poizkusi in se vpise na faks, vmes pa isce sluzbo ter se zatem odloca? Kaj pa ce ne bi naredila zopet isto kot v srednji soli ko je poslusala mamo in se vpisala nekam kjer ni pridobila nicesar?
Govorim iz izkusenj: ko sem sama iskala kaj bi studirala mi je solska psihologinja rekla, da kaj imam glavo v oblakih da na ta faks nikoli ne bom prisla (so bli se sprejemni izpiti). Do smrti ne bom pozabila, da sem vseeno z mamino pomocjo se odlocila, da grem in poskusim. Naredila sem ta faks, pa se enega za tem, pa se dva magisterija. Tolko o tem kako nas lahko pozitivne vzpodbude pripeljejo nekam in ljudje z 'realnim' pogledom na svet zatrejo vse, o cemer sanjamo. Velja si zapomnit: svet pripada pogumnim.
|
|
|
|